Alternativa slabim praksam – SocialnaEkonomija.si

Alternativa slabim praksam

Lahko uspe etično bančništvo brez zaračunavanja nadomestil, brez negativnih limitov in z nizkimi obrestnimi merami? V Italiji deluje, na Hrvaškem so pred startom, obrisi tudi v Sloveniji.

Razočaranje nad bančnimi luknjami in še posebno bančnimi menedžerji, ki so jih pomagali kopati, ter naraščanje zavedanja o družbeno in etično sprejemljivem finančnem poslovanju brez ekstra profitov, kovanih na plečih uporabnikov finančnih storitev, tudi v Sloveniji vzpodbuja iniciative, ki že pripravljajo teren za ustanovitev etične banke, nekateri finančni skladi pa po družbeno odgovornih načelih že poslujejo. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera je že lani junija skupaj z razvojno zadrugo eTRI začela priprave za, kot so jo imenovali, “pravično banko”. Medtem ko je mariborska Kooperativa Zebra pretekli petek Banko Slovenije obvestila o namerah za ustanavljanje etične banke v Mariboru. Včeraj pa so se člani upravnega odbora Kooperative Zebra že sestali na Banki Slovenije. Na srečanju, ki je bilo bolj informativne narave, so jim predstavili namere za ustanavljanje etične banke, predstavniki Banke Slovenije pa so jih seznanili z zakonodajnimi zahtevami potrebnimi za ustanovitev finančne inštitucije.

V dopisu in prošnji za sestanek s centralnimi bankirji pa so se vprašali tudi, ali je v Sloveniji prostor še za eno banko – in ugotovili, da imamo na milijon prebivalcev dvanajst finančnih institucij, kar med 18. članicami Evropske monetarne unije uvršča Slovenijo na 12. mesto. “Nemčija ima na en milijon prebivalcev 22 finančnih institucij, Avstrija celo 83. Ugotavljamo, da tudi po zadnji prodaji državne banke (NKBM, op. a.) v Sloveniji tržni delež državnih bank še vedno presega polovico bančnega trga. Težko bi torej trdili, da imajo uporabniki bančnih storitev pestro izbiro,” so še zapisali.

Dobiček v razvoj in financiranje družbenih projektov

Samo Cafnik član upravnega odbora Kooperative Zebra se nadeja, da bo prebivalstvo, naveličano slabih praks iz naše bližnje bančne zgodovine, dovzetno za bančno alternativo. Glede na to, da glavnina bančnega kadra nastajajoče etične banke, med 20 in 30 naj bi jih zaposlili, ko bo projekt zaživel, izhaja iz nekdanje Probanke, nas je opozoril, da nihče iz vodstvene menedžerske strukture, ki je to banko pripeljal do likvidacije, v tem projektu ne bo mogel sodelovati.

Zvone Malnar, podjetnik in predsednik Kooperative Zebra, razlaga, da bo etična banka pri odobravanju kreditov sledila motivom podjetniške ideje in spremljala podjetnika v vseh fazah projekta, česar kot pravi, tradicionalne banke ne počnejo: “Čeprav bo tak pristop terjal več dela in kadrov, bo hkrati zmanjševal tveganje. Manj tveganja pomeni tudi manj slabih kreditov ter možnost hitrejšega ukrepanja ob morebitnih zapletih,” pravi Malnar in dodaja, da izkušnje po Evropi kažejo, da nekatere banke pri presojanju kreditiranja projektov vključujejo tudi “priporočila” širše skupnosti, ki jih projekt zadeva.

Na vprašanje, kako bodo merili prispevek družbenokoristnih projektov, odgovarja, da obstajajo v svetu mehanizmi, ki to lahko merijo, in jih bodo uporabljali tudi pri nas. Tudi glede dobička imajo trajnostne banke svoja pravila. Malnar pravi, da bodo v panogah, kjer bodo investirali, sledili profitabilnosti, in da višina dobička zanj ni problematična, bolj je pomembno, kam ga bodo vlagali. “Statut predvideva, da lahko največ 20 odstotkov dobička razdelimo zadružnikom, 80 odstotkov pa namenimo za razvoj in financiranje projektov.”

Tudi sicer želijo z etično banko zagotoviti visoko raven preglednosti poslovanja, kot poznavalec informacijskih tehnologij pa napoveduje, da bodo njihove stranke “online” obveščene preko mobilnih naprav o poteh denarja, ki so ga zaupali taki banki.

Za zdaj imajo več kot trideset družbenikov zadruge, za katere so predpisani minimalni zneski, ki znašajo za fizične osebe 100 evrov (za upokojence 50 evrov) in za podjetja, odvisno od velikosti, od 500 do 1500 evrov. “Septembra bomo različnim ciljnim skupinam predstavili projekt etične banke in skušali pridobiti najmanj tri milijone evrov kapitala. Glede na obsežno regulativo naši izračuni kažejo, da z manj kapitala banka oziroma hranilnica ne more biti profitabilna. Sestali se bomo tudi z drugimi investitorji, ki dajejo signale za sodelovanje pri tem projektu,” še napoveduje Malnar. Med njimi je pokazal zanimanje tudi arabski kapital, smo še izvedeli.

Denar že 211 družbeno odgovornim naložbam

Primož Šporar, direktor Skupnosti privatnih zavodov, upravlja Sklad 05, ki je že od leta 2014 pridruženi član Evropske federacije etičnih in alternativnih bank (FEBEA), vidi v družbeno odgovornem in preglednem poslovanju primerjalno prednost na trgu. Sklad upravlja 211 naložb v višini 3,7 milijona evrov, za financiranje odgovornega podjetništva in inovacij pa so zagotovili 1,7 milijona evrov posojil: “Želimo dokazati, da je koncept družbeno učinkovitega delovanja mogoče ‘preliti’ tudi v poslovno uspešnost. ‘Social investment’, vlaganje v posameznike, družbo in splošne koristne dejavnosti, ni le ekonomska kategorija, saj ima vsaka ‘naložba’ tako družbeni kot dohodkovni vidik,” meni Šporar in dodaja, da zmanjšujejo tveganja, kadar nastopajo skupaj s partnerji.

Pri projektih, kjer zagotavljajo lastna sredstva sklada, je presoja za odobritev kredita tehtnejša, saj je tveganje večje. “Pri kreditih imamo skupno letno obrestno mero 5,75 odstotka, od tega damo dva odstotka v sklad za zavarovanje za primere neplačil. Pri okoli 1,7 milijona evrov večinoma premostitvenih kreditov imamo za okoli 100.000 evrov poplačil, ki so v zamudi. Gre za pet odstotkov kreditov, ki s poplačili obrokov zamujajo manj kot tri mesece.”

Na vprašanje, kolikšne možnosti ima projekt etične banke v Mariboru, odgovarja, da ga podpirajo vse iniciative za razvoj družbenega bančništva. Zato so obe iniciativi v Sloveniji pozvali k iskanju sinergij, spremljajo korake na Hrvaškem, vključeni so v iniciativo v Avstriji … “Kooperativi Zebra nudimo podporo, saj je njihova ekipa vključena v izvajanje nekaterih naših produktov, skupaj iščemo tudi nove projekte. Dinamika je počasnejša, kot bi želeli, ocenjujemo, da je poslovanje takšne banke v pilotnem obsegu mogoče pričakovati v letu 2017.”

Hrvaška etična banka v začetku prihodnjega leta

Hrvaška etična banka, eBanka, naj bi po zagotovilih gonilne sile projekta Gorana Jerasa dobila bančno licenco za poslovanje do konca leta, poslovati pa naj bi pričela v začetku prihodnjega leta. Jeras je za Večer povedal, da so etično banko pričeli ustanavljati 22. aprila 2014 v okviru Zadruge za etično financiranje.

“Zadrugo smo ustanovili po dveh letih priprav in iskanja partnerjev, ki so verjeli, da je mesto za tako banko na hrvaškem bančnem trgu. Do zdaj smo že zbrali deset milijonov evrov kapitala, do konca leta pa predvidevamo, da bi ga lahko imeli 20 milijonov evrov.” Jeras dodaja, da bodo ponujali vse klasične bančne produkte za prebivalstvo in pravne osebe, v skladu z načeli etičnega bančništva pa ne bodo strankam zaračunavali nadomestil za odpiranje in vodenje računov, izdajanja plačilnih kartic in nadomestil za uporabo spletne banke. Prav tako ne bodo odobravali nenamenskih kreditov in dovoljenih negativnih limitov ter posojil v tujih valutah oziroma vezanih na valutne klavzule. Prebivalstvo pa bo lahko najelo kredite le za osnovne življenjske potrebe, kot so nakup primernega avtomobila, bele tehnike, stanovanjske opreme, za zdravstvo in izobraževanje.

Podjetjem bodo kreditirali razvojne projekte in tekoče poslovanje, vsi krediti bodo namenski, za zdaj pa obrestna mera naj ne bi presegala štiri odstotke. Vsak kredit bo moral prestati tri analize; finančno, ekološko in analizo družbene koristi. Podpirali bodo lokalne skupnosti, njene prebivalce in mala ter srednja podjetja in organizacije, ki v teh skupnostih delujejo, s čimer želijo ustvariti več delovnih mest.

Iniciativam, ki se oblikujejo v Sloveniji, Jeras sporoča, naj se osredotočijo na svoje stranke in ne na bančne ter birokratske procedure: “Preglednost poslovanja in trajni odnos s strankami sta ključ do uspeha. Pri tem prisluhnite več ciljnim skupinam, ki bi jih etično bančništvo lahko zanimalo. Bodite kreativni, če pa se vam zdi, da se nekega problema ne da rešiti zaradi zakonodaje ali nefleksibilne administracije, najdite pot, kako problem rešiti drugače.”

Da so projekti trajnostnih bank in finančnih inštitucij izvedljivi oziroma da so te celo bistveno bolje prebrodile zadnjo svetovno finančno-gospodarsko krizo, kaže tudi primerjava študije GABV, po kateri so trajnostne banke v tem obdobju dosegale višje donose na sredstva in kapital ter beležile rast kreditov, depozitov in prihodkov. Realnemu sektorju pa so posredovale več kot 70 odstotkov kreditov glede na bilančno vsoto, medtem ko je povprečje globalnih finančnih inštitucij znašalo le 40 odstotkov.

Za ustanovitev banke pet milijonov evrov, za hranilnico en milijon

“Verjamem, da bo v prihodnje prihajalo do pobud za ustanavljanje novih bank ali hranilnic, saj je zaupanje v finančne institucije na splošno dokaj slabo – tako v Evropi kot v Sloveniji. Poleg v poslovne banke je nizko zaupanje tudi v druge institucije na finančnih trgih, na primer v ECB, v Banko Slovenije, v zavarovalnice,” pravi dr. Črt Kostevc, izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. So v Sloveniji po drugi sanaciji bank in prodaji NKBM tujemu finančnemu skladu dozorele razmere za novo domačo banko ali hranilnico? Pobude o tem so, a to je še daleč od izvedbe, ki jo natančno določa zakon o bančništvu.

Dr. Dušan Zbašnik, nekdanji član Sveta banke Slovenije, meni, da čas še ni pravi, da je zaupanje v banke, če sodimo po višini prihrankov, ki jih imajo državljani v bankah (več kot 15 milijard evrov, kar je kljub padajočim obrestnim meram največ po letu 2013), solidno, in da bodo pobudniki imeli predvsem velike težave z zbiranjem potrebnega ustanovnega kapitala. Za ustanovitev banke je potrebnih pet milijonov evrov, za hranilnico pa milijon.

“Verjamem, da so ljudje željni novih konceptov v bančništvu, vendar ne pričakujem, da bodo manjši projekti pritegnili zelo velik krog komitentov. Poleg tega bodo tudi te banke primorane tekmovati v finančnem sistemu in na medbančnem trgu s klasičnimi bankami, kar bo v dobršni meri omejevalo njihovo ‘alternativno’ delovanje. Zna se zgoditi, da bodo tudi nove banke v marsičem podobne obstoječim, ker jih bo v to enostavno prisilil trg – na ‘prodajni’ ali ‘nabavni’ strani,” pravi dr. Črt Kostevc.

Banka Slovenije v letošnjem letu ni prejela nobene vloge za ustanovitev nove banke, poleg tega postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev poteka na ravni ECB, ki je tesno vključena v izvajanje nadzora bank, so pojasnili v Banki Slovenije.

Banka Slovenije pri ustanovitelju banke kot lastniku oziroma bodočem kvalificiranem imetniku banke pred izdajo dovoljenja presoja tudi njegov ugled, znanje, veščine in izkušnje vseh članov organov vodenja ali nadzora in vseh članov višjega vodstva, ki bodo imeli možnost upravljati banko ali drugače vplivati na njeno poslovanje. Presoja tudi finančno trdnost bodočega lastnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih bo opravljala banka, nadalje sposobnost banke glede upravljanja tveganj in izpolnjevanje drugih pravil in predpisov, ki veljajo za banke, vključno z razlogi za sum, da je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža storjeno dejanje pranja denarja ali financiranje terorizma, kot sta opredeljena v ustrezni zakonodaji.

Ugled in zaupanje sta zelo nizko

“Pričakujem, da bodo na srednji rok imele od nezaupanja v klasične (velike) banke koristi druge oblike bank (zadružne banke, hranilnice, posojilnice, manjše alternativne banke), vendar v omejeni meri. Njihova težava je – in vedno bo – omejen domet obsega poslovanja in počasno pridobivanje zaupanja komitentov. Še posebej zato, ker smo imeli v preteklosti nekaj epizod, ko so manjše banke propadale (Slovenska hranilnica in posojilnica, Triglav banka, Factor banka, SIB, Probanka). Težava je tudi zaupanje v trdnost in stabilnost takšnih institucij. Sicer pa se ljudje kljub nezaupanju v banke raje odločajo za velike banke, ki ne bodo prepuščene propadu,” ocenjuje dr. Črt Kostevc.

Lahko “nove” banke uspejo vlagatelje in varčevalce prepričati s sklicevanjem na upoštevanje etičnih načel in transparentnega poslovanja? “V bankah do zdaj ni bilo moč zaznati neetičnih dejanj, vendar pa je vzroke za potrebe po dokapitalizaciji bank s strani države treba prvenstveno iskati v poslabšanju finančnega položaja gospodarskih družb zaradi zaostrenih ekonomskih razmer,” v pisnem odgovoru komentirajo v Banki Slovenije.

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) poslovanje bank zelo natančno spremljajo. Boštjan Krisper, strokovnjak za področje financ pri ZPS, ocenjuje, da so k nizkemu ugledu in zaupanju “nedvomno prispevali njihovo tvegano poslovanje in finančni problemi ter slabe poslovne prakse pri poslovanju s potrošniki. Verjetno bo trajalo še nekaj časa in bo potrebnih še veliko naporov, preden se bo zaupanje v bančni sektor pri nas izboljšalo. Kljub temu, da tudi pri ZPS na splošno nismo zadovoljni s tem, kako banke izpolnjujejo osnovne potrebe potrošnikov, kot so podpora pri tekočem poslovanju, varčevanju in financiranju nujnih izdatkov, pa slika ni povsem enoznačna. Treba je poudariti, da vse banke za svoje storitve potrošnikom ne zaračunavajo preveč in da se vse banke tudi ne poslužujejo neodgovornih prodajnih praks in potrošnikom ne prodajajo neprimernih produktov.”

Kot v Evropi tudi v Sloveniji

Najbolj celovita raziskava mnenja potrošnikov o bankah, pravi Boštjan Krisper, je Consumer Market Scoreboard, ki ga pripravlja Evropska komisija – in tako redno spremlja, kako 52 ključnih trgov blaga in storitev izpolnjuje potrebe potrošnikov.

“Bančne storitve so v vsej EU najslabše ocenjen trg za potrošnike, najslabše prav pri zadovoljstvu s storitvami in zaupanju potrošnikov, enako velja za Slovenijo,” je povedal Boštjan Krisper, ki se pridružuje mnenju, da je prav zato “na bančnem trgu veliko prostora za bolj kakovostno poslovanje, bodisi pri obstoječih bankah bodisi pri novih ponudnikih. Etične banke ali etične naložbene sheme v EU obstajajo že dalj časa, ‘odgovorni’ in ‘zeleni’ koncepti pa so popularni tudi kot marketinška orodja klasičnih bank. Čeprav med različnimi modeli obstaja ogromno razlik, se tisti resnejši praviloma definirajo preko drugačnega načina vodenja in spoštovanja različnih etičnih, socialnih in ekoloških kriterijev. Tudi v Sloveniji bi bil takšen koncept lahko zanimiv za vlagatelje in potrošnike, ki jih zanimajo naložbe in poslovanje v skladu z določenimi etičnimi ali ekološkimi načeli. Prav zaradi izredno različnih modelov poslovanja in tipov produktov, ki jih ponujajo etične banke v EU, pa bo moral vsak potrošnik zase preveriti, ali ponujena rešitev ustreza njegovim pričakovanjem.”

Italija: nadvse pozitivna izkušnja

V Italiji je etična banka nastala konec stoletja na pobudo skupine organizacij civilne družbe katoliškega ali levičarskega predznaka, vendar angažirane na socialnem polju s programi vzajemnosti in samopomoči. Omeniti velja Charitas in združenje katoliških delavcev Acli, a tudi sindikat Cisl, levo kulturno rekreacijsko združenje ARCI, skavte in še druge. To so ustanovitelji Banke Etica, ki ima 52 milijonov evrov kapitala, zadružno jo upravlja 40 tisoč članov (v glavnem fizičnih, a tudi šest tisoč pravnih oseb) in zbira nekaj več kot milijardo evrov prihrankov. Od tega gre 80 odstotkov v investicije, ki so družbenokoristne, ekološke in ustrezajo etičnim ciljem ustanove. Skoraj osem tisoč investicij gre tako v štiri smeri: domače in mednarodno zadružništvo, kultura in zaščita okolja, kamor spada tudi biološko kmetijstvo. Skrbno izbrane in nadzorovane družbenokoristne investicije so banki prinesle tri milijone evrov čistega letnega dobička, kar ji je omogočilo, da je odprla prvo podružnico v tujini, v Španiji.

Novi direktor etične banke, ki ima svoj sedež v Padovi, je Alessandro Messina, dolgoletni bančni funkcionar, predvsem v sistemu zadružnih bank znan predvsem kot vodilni član organizacije Sbilanciamoci, gibanja, ki se skupaj z drugimi evropskimi družbenimi gibanji bori proti “zlatemu fiskalnemu pravilu” in sploh proti sistemu zadolževanja, ki je Grčijo pripeljalo na rob propada. Messina je v svojem nagovoru sodelavcem poudaril, da je etični banki uspelo to, kar običajnim bankam ni, se pravi prebroditi krizo sedmih let suhih krav brez izgub in brez neizterljivih investicij, saj ta leta dosegajo zanemarljiv odstotek, 0,67-odstotka portfelja.

Etična banka poudarja, da z nabranimi prihranki nikoli ne bo financirala orožarske industrije ali podjetij, ki onesnažujejo okolje ali družbo s korupcijo. Zato so njeni proračuni povsem prozorni, vsak član si jih lahko ogleda, kakor ima tudi pravico vedeti, kaj je financiral s svojimi prihranki. Messina poudarja tudi nujnost inoviranja, s čimer bi etična banka služila svojemu cilju, nuditi alternativni model finančnega poslovanja.

Socialna vrednost, ne pa zgubaška

Kako deluje etična banka, smo si ogledali v Trstu. Pogovorili smo se z njenim voditeljem Enzom Trevisiolom, ki deluje v ulici Coroneo, posvečeni škofu Tomažu Hrenu. “Naša etična banka ima sicer sedež v Trstu, vendar zajema s svojim članstvom in dejavnostjo vso deželo Furlanijo – Julijsko krajino,” nam je pojasnil in povedal, da ima banka v deželi 1200 članov. Njihove prihranke investira tja, kjer se ljudje, predvsem mladi, organizirano podajajo na trge dela, kulture in storitev: “V Trstu podpiramo zadrugo, ki je prevzela klasično kopališče Ausonia, v samem središču mesta, in ga spremenila v družabno kulturno središče. Podnevi je kopališče, zvečer pa si sledijo zabave, koncerti in druge prireditve. Na področju zdravstva smo investirali v Dom Emmaus, ki skrbi za ljudi, ki si sami ne morejo pomagati, ker so fizično ali drugače prizadeti. Tradicionalno pa podpiramo tudi GOAP, strukturo, ki že desetletja pomaga ženskam, žrtvam nasilja v družini ali na delovnem mestu,” je naštel Trevesiol.

Podobno etična banka finančno podpira združenje, ki se ukvarja z gledališkimi predstavami in deluje mimo stalnih gledaliških hiš. Logika, ki navdihuje investicije, je torej jasna. Podpora podjetjem in pobudam, ki imajo socialno vrednost, a niso zgubaška, sicer bi se vse sfižilo. Gre za zadruge ali podjetja, ki zaradi svoje socialne namembnosti delujejo vzporedno z organi krajevnih oblasti. Tak je primer obsežne zadruge Noncello, ki ima svoj sedež v Furlaniji, točneje v kraju Roveredo in Piano. Člani zadruge pogodbeno skrbijo za čiščenje prostorov univerze, šol in uradov krajevnih ustanov. V Furlaniji etična banka podpira razvoj biološkega kmetijstva, največ uspeha ima pri proizvodnji in prodaji biološko pridelanih jajc. Na področju kulture pa etična banka Furlanije – Julijske krajine šteje kot svoj velik uspeh organizacijo vsakoletne prireditve Pordenone legge, knjižne razstave, ki je v nekaj letih dosegla državno in evropsko odmevnost.

Kako pa etična banka izbira svoje investicije? Prosilci so lahko tudi zasebniki, vendar imajo prednost zadruge in skupine, ki morajo banki predložiti svojo zamisel in finančni načrt. Sprva ga bodo pregledali bančni izvedenci, vendar njihovo mnenje ne zadostuje. Potrebno je še drugo mnenje, poudarja Trevisiol, ki ga izrečejo za to posebno pooblaščeni člani etične banke, ki delujejo na terenu in torej poznajo razmere, v katerih naj bi pobuda zrasla. Samo če obe mnenji sovpadata, bo banka podprla pobudo in ji nato skrbno sledila. Izkušnja je bila do zdaj nadvse pozitivna in zadovoljiva. Goljufij in poneverb ni bilo, tudi zato, ker imajo vsi člani banke pravico, da preko spleta investicijam sledijo in o njih izrazijo svoje mnenje.

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201508146135636

Nazaj na vrh