Generacija Y igra na drugačne strune. Prisluhnimo jim in se učimo! – SocialnaEkonomija.si

Generacija Y igra na drugačne strune. Prisluhnimo jim in se učimo!

Generacija Y je zaradi razmer, v katerih je odraščala, zelo kritična. Videli, poskusili in doživeli so marsikatero spremembo, zagotovo precej več kot generacija pred njimi. Lažje jo je nagovoriti v spletnem okolju kot iz oči v oči, a vendar hrepeni po pristnih odnosih, ki so ob uporabi računalnika, tablice ali pametnega telefona, postali bolj površni in površinski. Hkrati močno verjame, da posameznik ne more in ne sme delati le zase. Razumevanje generacije, iz katere prihaja vedno več odločevalcev je zato ključnega pomena, saj nedavna svetovna raziskava ugotavlja, da je 49 % odločevalcev na B2B trgih starih do 35 let.

O generaciji Y v zadnjem času veliko govorimo, saj prav ta generacija, ki je bila rojena med leti 1980 in 2000, postaja generacija odločevalcev, generacija z najbolj ustvarjalnim obdobjem življenjskega cikla, z naraščajočo kupno močjo. Partnerji KonektOn Sodelovalnega podjetništva na generacijo Y gledamo predvsem z vidika kupca; leta 2025 bo namreč prav generacija Y predstavljala kar 75 % aktivnega delovnega prebivalstva. Generacija Y je generacija otrok, ki so rasli v časih debelih krav, otroštvo preživeli v izobilju, imeli veliko podpore in razumevanja. Predvsem pa je generacija, ki je dobršen del svojega življenja preživela z in pred računalnikom, na svetovnem spletu ustvarila vzporeden svet, ki je sčasoma postal nepogrešljivi del stvarnosti in nakupovalnih navad celotne družbe.

»Pri razumevanju generacije Y je pomemben še eno dejstvo; vedeti moramo, da je prav generacija otrok baby boom-erjev najbolj izobražena populacija ljudi na svetu. Od malih nog so nas prepričevali, da lahko dosežemo vse, in to se odraža v odnosih do ljudi in stvari, tudi nakupovalnih navadah,« pravi Uroš Rojc, podjetnik, fotograf, ki za agencije, proizvajalce športne opreme in organizatorje prireditev s področja ekstremnega športa, ustvarja navdušujoče vizualne in idejne podobe. Rojc, ki je tudi partner Sodelovalnega podjetništva, dodaja, da je na generacijo Y poleg ene največjih tehnoloških pridobitev zadnjih dveh desetletij, računalnika (ter posledično tudi interneta, pametnih telefonov in družbenih omrežij), močno vplivala tudi globalna finančna kriza. »Eden najbolj močnih stereotipov, ki opisuje omenjeno generacijo, je lenoba, k temu pa so običajno dodani še tisti o privilegiranosti, slabih delovnih navadah,« v svoji raziskavi Millennials ugotavlja Rojc. A rezultati raziskav, s katerimi se je srečal pri pisanju svoje, ugotavljajo precej nasprotno. Generacija Y:
– v precejšnjem delu ni finančno neodvisna, saj je finančni zlom leta 2008 zaostril gospodarske razmere, delovnih mest zanje večinoma ni, zato so si jih prisiljeni ustvarjati sami;
– zaradi ekonomske negotovosti kupuje preudarno, a v glavnem produkte, ki jo navdušujejo;
– stremi k avtentičnosti, izvirnosti, drugačnosti;
– je dojemljiva za oglaševanje, v katerem nastopajo vzorniki ali vrstniki, s katerimi se poistoveti;
– raje kupuje lokalno, kjer se ob nakupnem procesu vzpostavi odnos, a le, če si to lahko privošči;
– občutek sklenitve dobrega posla vodi v lojalnost generacije v nakupnih procesih ob upoštevanju razpoložljivih finančnih sredstev in
– je zelo okoljsko ter družbeno zavedna generacija, saj se zaveda pomena lokalnega ustvarjanja delovnih mest z lokalno potrošnjo ter okoljskih vplivov svetovne trgovine, zlasti trgovine s Kitajsko.
»O generaciji Y nisem nikoli razmišljala tako poglobljeno. Po osvetlitvi ključnih značilnosti in vpogledu v način delovanja te generacije je posamezniku precej bolj jasno, od kod izvira iskanje in razvoj nišnih produktov, saj so družbeni mediji na eni strani okrnili pristnost in pogostost medsebojnih odnosov, a na drugi strani povečali njihov pomen. Osebna odtujenost zaradi spletnega komuniciranja je tako postala prednost in dodana vrednost trženja in prodajnega procesa,« je po srečanju Sodelovalnega podjetništva dejala direktorica podjetniškega centra KonektOn, dr. Karmen Rodman. V raziskavi Millennials zajete informacije o generaciji Y, ki jih je Rojc s slikovitimi primeri predstavil partnerjem Sodelovalnega podjetništva, kažejo na željo po sodelovanju, usmerjenost v lokalno okolje in odgovornost delovanja te generacije. Hkrati sovpadajo tudi s temelji sodelovalnega podjetništva, ki ga vedno več podjetnikov prepoznava kot alternativo v dobro posameznega podjetja ali podjetnika usmerjenih ustaljenih poslovnih praks. »Ko slišiš, da kar 75 % mlade generacije, katere vrhunec šele prihaja, razmišlja, da se podjetja trenutno preveč osredotočajo na ozke, individualne interese in bi morala bolj slediti napredku celotne družbe, te to zagotovo navda z enim dobrim občutkom, da premikamo zadeve v pravo smer,« je dodala podjetnica, Janja Novoselc.

Generacija Y sledi iskrenosti in poštenosti, krivice hitro izpostavi ter obvešča javnost o svojem razmišljanju in občutkih vezanih na produkte ali ponudnike. Velik vpliv te najbolj izobražene generacije doslej je že čutiti. Ali kot je zaključil Uroš Rojc: »Tisti, ki bo razumel generacijo Y, bo v prihodnje enostavno lažje shajal.« Ne le zasebno, tudi, ali pa predvsem, v poslovnem svetu. S skupnimi razmisleki bomo zagotovo lažje našli pot, kako generaciji Y, ki postaja tudi generacija staršev, lažje in učinkoviteje zlesti pod kožo!

Nazaj na vrh