Iščete denar za naložbo? Tako si lahko pomagate z Junckerjevim skladom – SocialnaEkonomija.si

Iščete denar za naložbo? Tako si lahko pomagate z Junckerjevim skladom

Slovenska podjetja lahko do denarja za svoje projekte pridejo tudi prek tako imenovanega Junckerjevega sklada.

Evropskega sklada za strateške naložbe se je prijel naziv Junckerjev sklad, ker je bil naložbeni načrt za Evropo prva večja pobuda evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja.

Gre za 21 milijard jamstev, s katerimi želi EU spodbuditi javna in predvsem zasebna vlaganja. V Sloveniji se lahko za preverjanje, ali se s projektom sploh lahko potegujete za financiranje v okviru omenjenega sklada, obrnete na SID banko.

Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) oziroma tako imenovani Junckerjev sklad ima, kot je navedeno v okvirju, dve veji – ena je podpora vlaganjem v infrastrukturo in razvoj, druga je podpora malim in srednjim podjetjem (MSP). Do zadnje oblike pomoči v obliki različnih finančnih instrumentov lahko podjetja dostopajo prek finančnih posrednikov, denimo v primeru Slovenije je to trenutno Slovenski podjetniški sklad (SPS).

Tako je SPS v petek, 12. februarja, razpisal garancije za posojila s subvencijo obrestne mere. To je storil na podlagi novembra podpisane pogodbe z Evropskim investicijskim skladom (EIF) v pridobitvi pogarancije v okviru evropskega programa COSME za podporo MSP in EFSI. EIF je sicer del skupine Evropske investicijske banke, njegova osrednja naloga je podpreti MSP tako, da jim pomaga pri dostopu do financiranja. »S podpisom pogodbe ima SPS zagotovljeno pozavarovanje za določen del izdanih garancij za zavarovanje bančnih posojil MSP pri bankah, ki sodelujejo s SPS,« pojasnjujejo na skladu. SPS je letos dal na voljo 109,5 milijona evrov za garancije za zavarovanje bančnih posojil. Hkrati ponujajo subvencijo obrestne mere.

Garancije za investicijska posojila

Z garancijami SPS se za podjetja, ki sama nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje posojila, poveča možnost pridobitve posojila, pojasnjujejo na SPS. Namen je tudi zagotoviti nižjo obrestno mero za posojila, kar pomeni šestmesečni EURIBOR plus pribitek od 0,15 do 0,65 odstotka na SPS. SPS zagotavlja garancije za investicijska bančna posojila do maksimalne višine 1,25 milijona evrov in mikrogarancije za bančna posojila za obratna sredstva do največ 200 tisoč evrov. Podjetja lahko izkoristijo možnost moratorija do 24 mesecev. Podrobnosti o pridobitvi garancije dobite na povezavi ( [subvencije.finance.si] ).

Ste primerni za EFSI? Vprašajte SID banko

SID banka je postala nacionalna vstopna točka za svetovalne storitve EIB skupine, in sicer tudi v zvezi s projekti, za katere nosilci projektov iščejo financiranje v okviru EFSI. Tako se lahko podjetja, ki imajo ustrezne projekte in iščejo vire financiranja zanje, glede svetovanja za možnost financiranja v okviru EFSI obrnejo na SID banko. Kaj konkretno omogoča SID? Gre za svetovanje, v okviru katerega SID pregleda, ali konkreten predlagani projekt izpolnjuje določene kriterije za to financiranje. Ugotovijo, ali je projekt ekonomsko upravičen, ali je primerno pripravljen, ali bi ga bilo treba dopolniti, ali se lahko uvrsti kot zahtevek za financiranje. SID v tem primeru nima vloge pri financiranju, ampak svetuje glede nadaljnjih korakov za pridobitev pomoči v okviru EFSI. SID banka je odprla spletni portal ( [www.sid.si] ) in projektno pisarno. Vrednost projekta za financiranje prek EFSI je najmanj 10 milijonov evrov. »Ugotavlja se, ali gre za ekonomsko upravičene projekte, ali izkazujejo primerno dodano vrednost, se lahko začnejo izvajati v roku treh let. Cilj je v EFSI vključiti projekte, ki jih nosilci projektov sami ne bi mogli izvesti zaradi denimo večjega tveganja, obsega, zlasti pa tiste, ki potrebujejo večji delež zasebnih sovlagateljev.

Individualna presoja primernosti projekta

Nekatera področja so sicer izločena iz shem financiranja EIB, med te denimo sodijo proizvodnja in prodaja orožja, tobačnih izdelkov. »Sicer pa se vsebinska primernost projekta za sofinanciranje presoja individualno, prvi pogoj pa je, da je ekonomsko upravičen,« pojasnjuje Natalija Stošicki iz SID banke.

Še proučujejo možnost za MSP

Poleg svetovalne vloge SID banka proučuje tudi možnosti sodelovanja pri posebni naložbeni platformi EIB za equity in mezaninsko financiranje MSP. »Strukturo te platforme EIB šele pripravlja in pričakujemo, da bo postavljena v prihodnjih mesecih,« pojasnjuje Stošickijeva. Platforma bo vir financiranja predvidoma pridobila iz sredstev EFSI in bo slovenskim MSP ponujala financiranje največjih tržnih vrzeli lastniškega in podrejenega dolžniškega financiranja, na platformo pa se bodo lahko vključevali tudi drugi zainteresirani sofinancerji.

Namen platforme – združiti majhne projekte

Kaj so naložbene platforme? To so posebni mehanizmi za prenos finančnih sredstev, je za STA pojasnil Jyrki Katainen, podpredsednik evropske komisije (EK), pristojen za naložbe. »Zamisel je zelo preprosta. Če obstaja veliko majhnih investicij, na primer na področju energetske učinkovitosti ali digitalne družbe, je bolje vzpostaviti poseben mehanizem, ki združi vse te majhne projekte, nato pa lahko EFSI investira v to platformo, namesto da financira vsak posamezen majhen projekt. To je bolj učinkovito,« je pojasnil Katainen.

Kmalu portal s pregledom projektov

Še ta mesec bo EK predvidoma zagnal portal naložbenih projektov, s katerim želi povečati preglednost projektov po vsej Evropi (European Investment Project Portal). Ta portal bo zanimiv tako za morebitne vlagatelje kot za nosilce projektov, ki bodo želeli svoje naložbene projekte ali ideje predstaviti možnim vlagateljem z vsega sveta. Prijava projektov je sicer že mogoča prek spleta ( [ec.europa.eu] ). Ob tem EK poudarja, da objava projektov na portalu ne pomeni tudi zagotovitve financiranja iz EFSI oziroma EIB.

Kaj sploh je Junckerjev sklad in kako delujeEvropski sklad za strateške naložbe (EFSI) ali tako imenovani Junckerjev sklad je osrednji element naložbenega načrta za Evropo. Namen tega načrta je premostiti naložbeno vrzel, ki je nastala v Evropi med gospodarsko krizo. Predvsem je želja spodbuditi zasebne vlagatelje.

EFSI ni samostojna pravna oseba, ampak gre za 21 milijard evrov jamstev, od teh je 16 milijard evrov iz proračuna EU in pet milijard evrov kapitala Evropske investicijske banke (EIB). Jamstva upravlja EIB, namen je spodbuditi vlaganja v projekte z visoko stopnjo tveganja. EFSI ne predvideva nepovratnih sredstev.

Cilj je v treh letih z 21 milijardami evrov garancij mobilizirati 315 milijard evrov vlaganj.

Jamstva sklada so namenjena financiranju bolj tveganih strateških projektov na področju infrastrukture, kot so širokopasovna omrežja ter digitalni notranji trg, promet, izobraževanje, raziskave in inovacije ter spodbujanje obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Skupno naj bi jamstva v ta tako imenovani infrastrukturni del EFSI mobilizirala 240 milijard evrov naložb v EU, pojasnjujejo na evropski komisiji.

Četrtina mobiliziranih naložb, torej 75 milijard, bo namenjena podpori MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo (od 250 do tri tisoč zaposlenih). Ta tako imenovani MSP del EFSI ponuja podjetjem različne finančne instrumente, denimo posojila, lastniški kapital, visokokakovostno listinjenje posojil MSP prek finančnih posrednikov.

Kot sicer pojasnjujejo na evropski komisiji, se sredstva EFSI lahko kombinirajo s sredstvi iz evropskih strukturnih skladov ter tudi denimo drugimi programi, kot je Obzorje 2020.

EIB je do januarja odobrila za 1,8 milijarde evrov pogodb o sofinanciranju za MSP, s katerimi evropska komisija načrtuje, da bo spodbudila za 25 milijard evrov naložb.

Nazaj na vrh