Javna pobuda za alternativni odkup in preoblikovanje Mercatorja v kooperativo Naš Mercator

V Slovenskem forumu socialnega podjetništva so v sodelovanju z zainteresirano strokovno javnostjo, pripravili javno pobudo za alternativni delavsko-potrošniško-dobaviteljski odkup podjetja Mercator in preoblikovanje v kooperativo Naš Mercator.

Pri pripravi poslovnega modela in procesa preoblikovanja podjetja iz delniške družbe v zadrugo, so se zgledovali po priznanih in uspešno delujočih potrošniških in delavskih kooperativah iz Velike Britanije (The Cooperative), Španije (Eroski) in Italije (Coop). Pobudo podpirata poslanka dr. Andreja Črnak Meglič in poslanec Brane Golubović, ki sta pri njeni pripravi tudi sodelovala.

Pobudo naslavljajo na širšo zainteresirano slovensko javnost in k aktivnemu sodelovanju pri njeni relaizaciji pozivajo: zaposlene v Mercatorju, upokojene delavce Mercatorja, potrošnike, dobavitelje, sindikate, nevladne organizacije in vse zainteresirane državljanke in državljane Republike Slovenije.

Javno pobudo naslavljajo tudi na predstavnike državnih institucij in nosilce javnih funkcij v Republiki Sloveniji s pozivom, da se ji pridružijo, se do nje opredelijo in tudi aktivno prispevajo k njeni realizaciji.

Pobudo lahko zainteresirana javnost pisno podpre z dopisom na elektronski naslov: info@socialnaekonomija.si.

Tadej Slapnik
Generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva

dr. Andreja Černak Meglič
poslanka DZ RS

Brane Golubović
poslanec DZ RS

Javna pobuda za alternativni odkup in preoblikovanje Mercatorja v kooperativo Naš Mercator

Vlado Republike Slovenije opozarjamo, da je Mercator največje podjetje v Sloveniji in zaposluje tudi največ ljudi, preko 11.000 v Sloveniji in skupaj okoli 23.000 v državah kjer posluje. Od slovenskih dobaviteljev letno odkupi za okoli 1 milijardo EUR blaga, nanj pa so vezana številna ostala podjetja in skupaj preko 70.000 delovnih mest. Zato si moramo prizadevati, da bo dobil lastnika, ki se bo zavzemal za njegov dolgoročni razvoj, ohranitev in zaščito: delovnih mest, priznane blagovne znamko, prodaje na obstoječih lokacijah in še v večjem obsegu za odkup zdrave lokalno pridelane in predelane hrane iz Slovenije.

Zavedamo se, da Vlada Republike Slovenije ne prodaja Mercatorja, ker ga je prodala že ena od prejšnjih vlad leta 2005. Zato so danes lastniki Mercatorja gospodarske družbe in banke, ki se samostojno odločajo o svoji poslovni politiki. Največji posamični lastnik Mercatorja je Pivovarna Union, sledijo NLB, Societe Generale – Splitska banka, Pivovarna Laško, Unicredit Banka Slovenije, NKBM, Hypo Alpe Adira, GB, Prvi Faktor – faktoring, Radenska itd.

Zavedamo se tudi, da je skupina Mercator neto zadolžena preko 970 milijonov EUR. In da ima oz. je imela neugodno sestavo dolga: 40 odstotkov dolgoročnega in 60 odstotkov kratkoročnega. Sicer pa je letos Mercator z bankami dosegel dogovor o finančnem prestrukturiranju, ki predstavlja največje finančno prestrukturiranje v Sloveniji.

Kljub temu pa opozarjamo, da so dileme o prodaji Mercatorja sedanjemu kupcu prisotne že več let. In da je država kljub temu, da po prodaji leta 2005 ni več neposredni lastnik, njegov posredni lastnik in sicer prek lastništva v bankah – NLB in NKBM, ter Pivovarni Laško, saj je DUTB postala največja lastnica Pivovarne Laško.Zato se mora država opredeliti, kako bo v tem primeru delovala.

Minister za gospodarstvo Metod Dragonja in minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan sta že napovedala, da bosta na vladi sprožila razpravo o tem.
Vlada bi po našem prepričanju morala postaviti jasnejša pričakovanja, v katero smer naj gre finančno in poslovno prestrukturiranje podjetij, ki so v lasti DUTB in bank, torej tudi Mercatorja.
Zato bi bilo smiselno, da se pred prodajo omogoči čas za oblikovanje partnerskega konzorcija za ustanovitev kapitalske zadruge in ostale potrebne aktivnosti, da se v proces nakupa podjetja Kercator lahko vključi tudi zadruga. In da se podpre usklajevanje z bankami upnicami glede njihovih zahtev po dokapitalizaciji podjetja Mercator.

Pri postopku alternativnega odkupa in preoblikovnja Mercatrja v kooperativo Naš Mercator predlagamo naslednje aktivnosti:

1. Vzpostavitev konzorcija zainteresiranih deležnikov za odkup večinskega dela podjetja Mercator. Deležniki bodo najprej ustanovili kapitalsko zadrugo z namenom zbiranja sredstev, potrebnih za odkup večinskega deleža Mercatorja.
Potencialne člani zadruge bodo: zaposleni delavci, potrošniki, bivši zaposleni in upokojeni delavci, dobavitelji, pravne in fizične osebe v vlogi investitorjev, strateški poslovnih partnerjev iz tujine (potrošniško – delavske kooperative iz tujine).

2. K sodelovanju se povabi strateške partnerje iz Slovenije: predstavnike sindikalnih organizacij, Vlado RS in predstavnike resornih ministrstev: MKO, MF, MDDSZ, predstavnike Državnega zbora RS in lokalne skupnosti, banke v večinski državni lasti.

3. Ko se bodo potencialni deležniki v zadostni meri pridružili iniciativi za ustanovitev kapitalske zadruge za odkup Mercatorja (računamo na večino od okoli 23.000 zaposlenih,, med 100.000 in 300.000 potrošnikov tudi imetnikov Pika kartice, zainteresirani mali in veliki dobavitelji,…) bodo člani zadruge v sklopu ustanovitve zadruge dogovorili višino finančnih deležev, ki jih bodo deležniki vplačali ob ustanovitvi zadruge. Ti vplačani deleži predstavljali prvi del kapitalizacije zadruge. Še posebej bi v zvezi z soudeležbo potrošnikov opozorili na možnost sistema Pika, ki je sicer zasnovana kot kartica zvestobe, ki ima plačilno funkcijo z možnostjo plačila z zamikom in plačevanjem na obroke. V zvezi s tem bi lahko prilagodili sistem zvestobe in razvili nove funkcije tega sistema v smer solaštništva oz. sodeležništva v zadrugi Mercator. Sedanji mehanizmi ugodnosti bi namreč lahko postali vložek oz. finančni delež imetnikov kartice.

4. Ko bodo člani kapitalske zadruge v sklopu prvega dela kapitalizacije vplačali dovolj sredstev za začetek prevzemnega postopka so bodo nadaljevale aktivnostmi natančnega pregleda poslovanja podjetja. Sledila bodo pogajanja z večinskim lastnikom in bankami upnicami. V primeru pozitivnega izida pogajanj bo sledil drugi del kapitalizacije – v sklopu katerega bodo člani zadruge vplačali preostali del zadružnega kapitala, potrebnega za odkup večinskega deleža Mercatorja. V kolikor bo posotpek nakupa v katerikoli fazi ustavljen ali ga ne bo mogoče realizirati, bodo člani zadruge kapitalske deleže dobili v celoti povrnjene.

5. Po nakupu večinskega deleža Mercatorja bo sledilo preoblikovanje delniške družbe v delavsko – potrošniško – dobaviteljsko kooperativo Naš Mercator v sklopu katere se bo k sodelovanju pritegnilo tudi obstoječe manjšinske lastnike podjetja Mercator.

Poleg tega Vlado RS opozarjamo, da je socialno podjetništvo priložnost za gospodarstvo z občutkom odgovornosti za zaposlene, partnerje, potrošnike in za družbo nasploh. Primeri razvitih praks držav članic EU kažejo, da omogočajo socialna podjetja oziroma kooperative kakovostnejša delovna mesta ter bistveno prispevajo k razvoju dejavnosti in lokalnega okolja. Poleg tega je lahko v času te krize socialno podjetništvo lahko ohranjevalec delovnih mest.

Zavedati pa se je potrebno, da je nastajanje zadrug oz. kooperativ brez izmenjave izkušenj in poznavanja, predvsem pa brez institucionalne pomoči, zelo težavno početje. Socialno podjetništvo in zadružništvo je ljudem premalo poznano. To področje je prepuščeno iniciativi, ki prihaja od spodaj navzgor oz. posameznikom, pri njihovem ustanavljanju pa primanjkuje tako pravnih kot ekonomskih znanj, zelo težko pa je priti do zagonskega kapitala, ki ga potrebuje vsako podjetje – tudi zadruge.

Zato od Vlade RS pričakujemo pomoč pri vzpodbujanju socialnega podjetništva in predlagamo vladi, da zagotovi svetovanje, tudi mednarodno z oblikovanjem mednarodne ekspertne skupine strokovnjakov, možnosti financiranja za preoblikovanje podjetij, ki so se znašla v težavah in so v lasti DUTB ter druge podporne mehanizme kot je npr. pomoč pri iskanju potencialnih strateških poslovnih partnerjev iz tujine – potrošniško delavskih kooperativ v Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, Franciji in drugih državah članicah EU.

Pobudo lahko zainteresirana javnost pisno podpre z dopisom na elektronski naslov: info@socialnaekonomija.si.

Podpisniki pobude:

1. Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva
2. dr. Andreja Černak Meglič, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije
3. Brane Golubović, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije

Tadej Slapnik
generalni sekretar

Nazaj na vrh