Izjava ob 93. mednarodnem dnevu zadružništva in 21. Mednarodnem dnevu zadrug Organizacije združenih narodov, 4. Julij 2015
Izberite zadruge, izberite enakost
Enakost je osnovna vrednota, ki zagotavlja, da so vsi ljudje lahko deležni koristi ekonomskega in socialnega razvoja. Še vedno živimo v svetu, v katerem je neenakost močno razširjena: po zadnjih podatkih 0,7% svetovnega prebivalstva razpolaga s 44% bogastva, medtem ko 70% razpolaga samo s 3%. Povsod so ljudje še vedno diskriminirani na osnovi spola, starosti, religije ali družbenoekonomskih pogojev in drugih dejavnikov.
Enakost je bila od vsega začetka ključna vrednota zadružnega gibanja. Z vzpostavitvijo zadrug so ljudje po vsem svetu izbrali demokratični poslovni model, ki sodbuja enakost.
Ko se je leta 1846 Eliza Brierley, kot prva ženska pridružila Pionirjem enakosti Rochdale-a, je bila prva ženska članica v času, ko ženske še niso mogle imeti lastniških deležev v podjetjih. Pravila Pionirjev Rochdale-a v letu 1844 niso razlikovala med moškimi in ženskimi člani, s tem so že takrat postavili standard, ki je bil sprejet v zadrugah po vsem svetu.
Danes je v več kot 2,6 milijonih zadrug, več kot 1 milijarda članov, kar je trikrat več kot je neposrednih lastnikov ali podjetij, katerih lastniki so investitorji. Še več, 250 milijonov ljudi je zaposlenih ali pa je njihovo preživetje odvisno od zadrug. 300 največjih zadrug ustvarja 2,2 trilijona dolarjev letnega dohodka, kar je skupni BDP sedmega največjega gospodarstva na svetu, gibanje pa je še bolj pospešeno na hitro rastočih trgih Brazilije, Indije in Kitajske.
Z vidika zadrug pomeni enakost naslednje:
Članstvo v zadrugah je odprto in prostovoljno – ni diskriminacije – in vsak član ima en glas, kar mu zagotavlja enakost tako v organiziranosti, kot pri nadzoru zadruge. V nasprotju s kapitalskimi družbami, pri zadrugah enakost pomeni korist, ki izhaja iz članstva in ne izhaja iz finančne sposobnosti posameznika.
Poslanstvo zadruge je zadovoljevati potrebe in želje članov ter zagotoviti trajnostni razvoj širše družbe. Ne moremo prezreti vloge zadrug, ki milijonom ljudi omogočajo pot iz revščine. Za zadruge je značilno, da porazdelijo bogastvo, ki ga ustvarijo na bolj pošten in bolj enakopraven način. Na primer, zadružni projekt v Senegalu je izboljšal varnost hrane za 1 milijon ljudi v 60 podeželskih skupnostih, izboljšal prihodke gospodinjstev za 250% in zmanjšal podhranjenost otrok za 35%.
V okviru izvajanja svojih dejavnosti zadruge ponujajo članom – tako proizvajalcem, kot delavcem in potrošnikom – priložnost, da lahko izrazijo in uresničijo svoje potrebe in želje, se bolje vključijo v družbo ter pridobijo dostop do dobrin, storitev in drugih koristi, ki jih v nasprotnem primeru ne bi mogli dobiti. Kultura enakosti prav tako omogoča zadrugam možnost, da izrazijo različnost članov, za katere izvajajo svoje storitve.
Z razvojem enakosti spolov, povečanjem možnosti za mlade, vključevanjem marginalnih skupin na trg dela, s tem, ko je omogočen prehod od neformalnih na formalne oblike gospodarske dejavnosti, z zmanjšanjem razlik v plačah in prejemkih med delavci, s povečanjem ekonomske moči revnih prebivalcev, s tem, ko je bil omogočen enak dostop do osnovnih virov, kot so voda, energija, izobraževanje, finančne storitve ipd.., zadružna podjetja dnevno dokazujejo, da obstaja možnost spremeniti ekonomsko paradigmo in vključiti enakost v ekonomski in socialni razvoj posamezne družbe.
V vseh gospodarskih sektorjih obstajajo primeri zadrug, ki omogočajo enakost: posojilnice, ki delijo svoje finančne koristi neposredno med svoje člane z višjimi donosi na prihranke, nižje obresti na kredite ter nižje dajatve, socialne zadruge na področju zdravja, ki omogočajo dostopne zdravstvene storitve marginaliziranim skupinam prebivalstva, energetske zadruge na podeželju, ki zagotavljajo osnovni dostop do energije na območjih, kjer drugi subjekti ne zaznajo poslovnega interesa, maloprodajne potrošniške zadruge, ki omogočajo dostop do visoko kakovostne in zdrave hrane, kot je organska hrana ali proizvodi poštene trgovine, zadružne in vzajemne zavarovalnice, ki pomagajo depriviligiranim skupinam tako, da jim zmanjšujejo osnovna tveganja in jim pomagajo izvajati njihove dejavnosti na bolj varen način.
V okoliščinah, v katerih globalne spremembe, kot so klimatske spremembe in prehranska varnost povečujejo neenakost prav zaradi tega, ker neenakomerno vplivajo na vse, ki so že zdaj v neenakem položaju, svet potrebuje še več enakosti, ne manj. Z diverzifikacijo globalne ekonomije, s pospeševanjem in razvojem zadrug, ljudje, vlade držav in družba lahko prispeva k spremembi le-tega.
Kot poslovni model, zgrajen na osnovi načel enakosti, pozivamo vse vlade držav k pospešitvi dejavnosti na nacionalni ravni ter inovacijam, ki naj ponovno naslovijo neenakosti, prav tako pozivamo Združene narode in mednarodno skupnost k vzpostavitvi in izgradnji enakosti z vključitvijo enakosti v njihovo delo – vzpostavitev »Post-razvojnega načrta 2015«, vključno z oblikovanjem okvira, s katerim bo mogoče nasloviti izzive in tveganja, ki izhajajo iz klimatskih sprememb, in hkrati upoštevajo vlogo in morebiten prispevek zadružnih podjetij.
Mednarodna zveza zadrug poziva zadružno gibanje k promociji prednosti zadružnih podjetij tudi z vidika njihovega prispevka k večanju enakosti v družbi.
