Z otvoritve trgovine Zadruge Dobrina na Gosposki ulici v Mariboru

Zadruga Dobrina je na mednarodni dan zadružništva, 6. julija 2019, odprla trgovino na Gosposki ulici 11 v Mariboru. Ob tej priložnosti smo predsednici zadruge, dr. Milojki Fekonja, zastavili nekaj vprašanj.

Najprej bi vam želeli iskreno čestitati ob otvoritvi trgovine na novi lokaciji v osrčju pešcone mesta na Gosposki ulici. Zanima nas, kako ste do sedaj zadovoljni s poslovanjem preseljene trgovine, ter ali mislite, da je prednost novega naslova tudi v tem, da vas obkrožajo še druga socialna podjetja?

Najlepša hvala za čestitke. Z obratovanjem trgovinice v Mariboru smo začeli leta 2012 na Valvasorjevi, takrat še v sklopu aktivnosti EPK 2012. Že takrat je tlela želja, da se selimo bližje centru mesta. V sodelovanju s CAAP in Mestno občino Maribor smo bili veseli selitve v Tkalski prehod. Danes pa se je uresničila želja, da naše izdelke in pridelke ponudimo na Gosposki ulici. Poslovanja trgovine še v teh dneh ne morem oceniti, moralo se bo obrniti nekaj časa. Vendar smo vsi menja, da je to dobra lokacija, kjer nas kupci lažje najdejo in spoznajo naše izdelke. Vsekakor je pozitivno tudi to, da imamo v Mariboru več socialnih podjetij in se krepi zavest o družbeni ekonomiji, kjer ni v ospredju dobiček posameznika, temveč skupno dobro.

Kako se je sploh rodila ideja za ustanovitev Zadruge Dobrina?

Bilo je leto 2011, ko so v okviru priprav na EPK Maribor 2012, začele delovati Urbane brazde, ki jih je vodila dr. Marta Gregorčič. To je bil programski sklop skozi katerega smo razvili idejo o trajnostni lokalni preskrbi in iz katere je po letu izobraževanj za kmete v Jurovskem Dolu nastala Zadruga Dobrina. Kmete so predavanja vzpodbudila, da so dali pobudo in začeli iskati možnosti za organizirano, povezano trženje njihovih pridelkov. V začetku ustanovitve nas je bilo 8 ustanovnih članov, zdaj zadruga šteje 120 članov.

V vaši trgovini imate zelo raznoliko izbiro živil, ki jih odkupujete od številnih dobaviteljev. Na kak način izbirate dobavitelje in ali se vam zgodi, da vas dobavitelji najdejo kar sami?

V zadrugi velja pravilo, da živila kupujemo izključno od članov zadruge, ki večinoma prihajajo iz zaledja Maribora, predvsem moram poudariti osrednje Slovenske gorice, kjer ima zadruga tudi sedež. Radij oddaljenosti članov od sedeža zadruge je max. okrog 40 km. Nas pa kmetje poiščejo tudi sami.

Poleg same trgovine nudite tudi catering in zabojčke ter ste dobavitelj živil za številne javne zavode. Zanima me, ali mogoče sodelujete tudi s katero od lokalnih restavracij?

Ja, sodelujemo s hoteli (npr. hotel Milena) in restavracijami (npr. Gostilnica pri Damah). Seveda bi si takega sodelovanja želeli še več. Kakovostna ponudba v restavracijah je predvsem odvisna od kakovostnih surovin in vključevanje lokalnih živil v ponudbo je velika prednost in dodana vrednost.

Vedno več izdelkov je pri vas možno dobiti tudi brez embalaže. Ali je t.i. »zero waste« kupovanje del vaše strategije ter ali opažate, da kupci prihajajo k vam tudi s svojo embalažo?

Na to vprašanje bi najboljše odgovorili naši zaposleni v trgovinici 😊 . Seveda prihajajo kupci tudi s svojo embalažo. Kupci, ki prihajajo, so ekološko osveščeni in pričakujejo delovanje v tej smeri. Je pa vse naše delovanje usmerjeno k zmanjševanju okoljskega in ogljičnega odtisa, tako je tudi kupovanje nepakiranih živil del naše strategije in nadaljnjih razvojnih načrtov.

Ali menite, da imajo ljudje iz naše lokalne skupnosti dovoljšnje zavedanje o pomenu podpiranja socialnih podjetij? Se vam zdi, da je tudi ustvarjanje pozitivnega družbenega in okoljskega učinka eden od razlogov, zakaj pri nakupu živil raje izberejo vas?

Ljudje še ne poznajo dobro socialne ekonomije in socialnih podjetij. Velikokrat ljudje ne vedo, da ko govorimo o socialnem podjetju, govorimo o družbeno in okoljsko odgovornem podjetju. Na tem področju z osveščanjem opravljamo tudi veliko izobraževalno delo. Tisti, ki nas poznajo in vedo, da s svojim delom doprinašamo k pozitivnim družbenim in okoljskim učinkom, seveda še raje posežejo po naših izdelkih.

Intervju in fotografije pripravila Ida Harc s programa Učnih delavnic ZRSZ pri Združenju Socialna ekonomija Slovenije.

Nazaj na vrh