Uf, kakšna gužva! Besede, ki v Gosposki niso zazvenele že dobrih dvajset let. Že pred peto popoldan sta glavno ulico v starem jedru Maribora napolnila za to uro nenavaden vrvež in občutek, da se pripravlja nekaj velikega. Vzdolž ulice so prižgali več sto lučk v papirnatih vrečkah, prav takšnih, kot jih prižgejo decembra ob tradicionalni noči na Gosposki, ki je predstavljala prvega od poskusov vračanja življenja v nekoč glavno nakupovalno ulico daleč naokoli. A tokrat so se tisti, ki tukaj delajo in ustvarjajo, povezali močneje in pripravili bogat program, ki je trajal pozno v noč. Gospe in gospodje na Gosposko so poimenovali projekt, ki so ga v minulih dneh najavljali tudi nad ulico lebdeči svetlobni oblački, sicer izdelani v sklopu mednarodnega festivala Svetlobna gverila. Program, ki so ga spremljali podaljšani odpiralni časi in popusti okoliških trgovcev, je zaživel s predstavitvijo Vintage kolekcije trgovine Smetka na križišču Slovenske in Gosposke.
Vintage mrzlica je bila gosposko doživetje zase. Na križišču Gosposke in Slovenske fotelji, celo havba za trajne, sproščena glasba z občasnimi intervencijami reperja Darka Nikolovskega in kar naenkrat se je petkov popoldan znašel nekje v 50. letih. Polona Červek iz Smetke je predstavila vse, kar se dogaja v trgovini, ki ni samo to, je tudi popravljalnica, šivalnica, predvsem pa zakladnica reči, ki bi jih naše babice zavrgle, mladi hipsterji in drugi modni navdušenci pa bi se zanje lahko tudi stepli. Odslej bodo v Smetki stara oblačila zbirali tudi v prvih slovenskih zabojnikih za tekstil.
Utrip se je nato nadaljeval po celotni ulici. Svečke v vrečah so orisale modno pisto, po kateri so se najprej sprehodili mali umetniki šole umetnosti Atilem, nato pa še otroške manekenke in manekeni. “Bravo! Pripravili smo najdaljšo pisto v Sloveniji. Kar tristo metrov je dolga in naši manekeni zanjo potrebujejo pet minut,” je navdušeno vzkliknila neuničljiva mariborska modna mačka Ana Žvorc, ki je organizirala otroško, pa tudi revijo za odrasle, na kateri so modeli nosili oblačila in dodatke iz prodajaln v Gosposki. Trud organizatorjev, Društva Hiša in vseh drugih prostovoljcev, ki si prizadevajo v ulico spet prinesti svetlobo, je bil s strani obiskovalcev poplačan, saj se jih je nabralo toliko, da ulice na trenutke skoraj ni bilo mogoče prečkati. “Toplo mi je pri srcu. Spomnim se tistih starih črno-belih slik iz Večera, na katerih je Gosposka nabito polna ljudi, pa mi je bilo vedno žal, da so ti časi mimo. A očitno še niso. Čeprav … jasno mi je, da gre le za en večer. A vsak trud šteje,” je povedala obiskovalka, ki je prišla zaploskat svoji vnukinji, eni od manekenk Ane Žvorc. Veliko se je še dogajalo. Od nastopa orientalskih plesalk, bobnarjev, živih izložb do zabave z DJ-em v Kavarni Nana, kjer so svoja vrata zabave željnim pustili odprta vse do jutra. “Nič se ne bo zgodilo samo od sebe. Vsak mora nekaj prispevati,” smo slišali na tistem vogalu.
Vir: http://www.vecer.com/clanek/201510036146995
Še nekaj foto utrinkov: https://www.facebook.com/slavko.rajh/posts/914135165332725
Foto: Slavko Rajh
