Poročilo s konference Orodja socialnega podjetništva za dvig človeka in družbe – SocialnaEkonomija.si

Poročilo s konference Orodja socialnega podjetništva za dvig človeka in družbe

Konferenca Orodja socialnega podjetništva za dvig posameznika in družbe se je odvijala na drugi dan festivala Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, v petek, 13.10.2017 v Mariboru. Konferenca je bil zaznamovana z družbeno odgovornostjo v podjetništvu in s sloganom »Nikogar ne pustimo zadaj«. Prav socialna ekonomija je eno izmed orodij za pravično razdelitev bogastva, vključujočo družbo in doseganje družbene blaginje za vse.

 Državni sekretar Tadej Slapnik in generalna sekretarka ZSES Mojca Ž. Metelko sta koordinatorju  ZSES Podravje simbolično predala tablo.

Generalna sekretarka združenja Mojca Žganec Metelko je v uvodnem pozdravu pojasnila, da so socialna podjetja, registrirana po Zakonu o socialnem podjetništvu sprejetem leta 2011, so eden izmed stebrov socialne ekonomije, poleg invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, dela nevladnega sektorja in dela zadrug oz. kooperativ. Državni sekretar Tadej Slapnik je povzel, katere ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva je vlada že izvedla in katere še načrtuje ter pozdravil novo podravsko podružnico Združenja Socialna ekonomija Slovenije, ki se nahaja na Partizanski 12 v Maribor, njen namen je povezovanje in zastopanje socialnih podjetij na regionalni ravni.

Mojca Štepic iz MGRT, oddelka za socialno podjetništvo je predstavila, da bo novela zakona o socialnem podjetništvu olajšala registracijo kot socialno podjetje, odpravljeni so vsi pogoji, razen izkazovanje družbenega učinka. Ne bo več delitve na A in B socialna podjetja, status bodo lahko pridobila tudi invalidska podjetja in zaposlitveni centri. Sprememba bo tudi pri deljenju dobička, katerega delitev bo po novem v celoti omejena, po drugi strani pa ne bo omejitve za višino plač za zaposlene, kar bo tudi rešilo težave s pridobitvijo statusa prostovoljske organizacije zadrugam in d.o.o.-jem s statusom so.p.

    

             Tadej Slapnik, državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo   državljanskih pobud ter socialno podjetništvo

V Združenju Socialna ekonomija Slovenije predlagamo, da se podjetja, tako klasična kot socialna razvrsti po lestvici družbene odgovornosti, od najbolj trajnostnih, pravičnih, vključujočih do najmanj. In da se jasno določi tudi merila, kaj pomeni biti družbeno ne-odgovorno podjetje, javna ustanova ali občina.

Ddr. Matjaž Mulej, častni prof. EPF UM in ambasador gibanja Ko dvignem sebe

 

Mag. Anita Hrast, predsednica IRDO, Inštituta za razvoj družbene odgovornosti

Tudi na inštitutu IRDO so izpostavili na prvi pogled šokantno misel, da moramo družbeno odgovorno razmišljati in delovati zaradi preprostega razloga, ker želimo preživeti kot človeštvo. Namreč zahodnjaški stil življenja, kot ga vsak dan živimo, za seboj pušča ogromne uničljive posledice tako za »drug del človeštva«, živalske vrste in sam planet. Zato se bo tudi Slovenija pridružila trendu oblikovanja Strategije družbene odgovornosti, pri kateri sodelujejo vsa ministrstva, gospodarstvo, nevladne organizacije in civilna družba.

 

Večina podjetij, predvsem tistih multinacionalnim, kljub vsem pravilom, certifikatom, oznakam (od lokalne, do bio in integrirane) ter birokratizaciji še vedno delujejo netransparentno in posameznik, ki ima vsak dan v svojih rokah škarje in platno prihodnosti družbe oz. svoj denar, se sploh ne znajde. Če bi lahko pri nakupovanju jasno izbirali med družbeno odgovornim in družbeno ne-odgovornim bi bila izbira neprimerno lažja. Prav zato je torej nujna uvedba enega in edinega poimenovanja storitev in izdelkov družbeno odgovornih podjetij, tako kot so podobno storili v Veliki Britaniji z znamko »Buy social« (https://www.socialenterprise.org.uk/buy-social).

 Sledila je okrogla miza predstavitvi nekaterih konkretnih primerov, kako različna podjetja bolj ali manj družbeno odgovorna, dosegajo različne pozitivne družbene ali okoljske učinke. Izpostavljen je bil primer podjetja Mikro+polo d.o.o., ki sicer ni registrirano kot socialno podjetje, vendar je po načinu notranje organiziranosti precej podoben organiziranosti po načelih socialne ekonomije, kot je enakopravnost deležnikov, soupravljanje in aktivna vključenost zaposlenih pri odločanju o delovnem času, dopustu in delitvi presežkov. Notranjo organizacijsko in lastniško strukturo v podjetjih socialne ekonomije je izpostavila tudi Karolina Babič iz Združenja CAAP, ki je predstavila značilnosti in prednosti zadrug pred drugimi oblikami socialnih podjetij. V lestvici družbeno odgovornih oblik podjetništva so tako zadruge na samem vrhu.

 

Sicer ima v socialnem podjetju velik pomen tudi opravljanje dejavnosti v javnem interesu. Ob tem so udeleženci izpostavili problematiko merjenja družbenih učinkov in spoznali, da se v skladu z novelo zakona obeta nova metodologija, ki je primerljiva tudi z metodologijo GECESA (v prilogi). Mateja Kreže je predstavila načrt MDDSZ in ZRSZ za objavo razpisa učnih socialnih podjetij, kjer bo del sredstev namenjen usposabljanju, del pa zaposlovanju oseb iz ranljivih ciljnih skupin v socialnih podjetjih.

Subvencioniranju socialnih podjetij smo tudi na okrogli mizi namenili precej pozornosti, nekateri udeleženci so zagovarjali trajno subvencioniranje nekaterih dejavnosti socialnega podjetništva, kot so npr. podporna okolja za socialno podjetništvo in zadružništvo, vendar smo na koncu bili enotni, da je potrebno zagotoviti nepovratna in povratna sredstva predvsem za zagon novih socialnih podjetij, ki pa morajo na dolgi rok delovati in preživeti po tržni logiki. Nekateri sektorji, tudi celo posamezna ministrstva, vidijo v subvencijah za razvoj socialne ekonomiji nelojalno konkurenco, čeprav so javna sredstva namenjena za zagon tega sektorja več kot desetkrat manjša kot javna sredstva, ki se vlagajo v klasično podjetništvo ali npr. kmetijstvo, ki večkrat deluje tudi družbeno ne-odgovorno.

Izpostavili smo tudi instrument javnega naročanja. V Sloveniji imamo namreč priporočila za upoštevanje socialnih in družbenih vidikov pri javnem naročanju. In število javnih naročil, ki so dale prednost merilom kakovosti oz. socialnim merilom in ne merilom najnižje cene je zelo majhno. Vse preveč je »priporočene« družbene odgovornosti in udeleženci smo sklenili, da moramo pobudo in ozaveščanje o tem, zakaj kupovati družbeno odgovorno, izpostaviti sami socialni podjetniki oziroma njihovo združenje, zato smo že naredili prvo namero za oblikovanje skupne slovenske blagovne znamke za družbeno odgovorno nakupovanje oz. oskrbovanje, tako od hrane do oblačil, daril, opreme do raznih storitev.

Iris Magajna, predsednica društva Pupillam, so.p.

Mojca Ž. Metelko, zavod Knof, so.p.

Miro Mihec, direktor Etika d.o.o.

Mitja Bogataj, zavod Tip & Tap, so.p.

Sebastjan Pikl, Zadruga Dobrote

Tudi na drugi okrogli mizi, na kateri smo sodelovali vsi udeleženci in kjer smo se ukvarjali z vprašanjem »Zakaj so nekateri socialni podjetniki na robu preživetja« smo prihajali do podobnih tem. Velik pomen smo udeleženci dali povezovanju, sodelovanju in deljenju znanj, izkušenj. Miro Mihec iz podjetja za etično oglaševanje Etika d.o.o. je navedel pomanjkanje znanja na področju samo-promocije, trženja in prodaje. Namreč veliko socialnih podjetij je nastalo iz so-financiranih društev, ob prekinitvi financiranja pa so se znašla na trgu skupaj s povsem tržno naravnanimi podjetij, ki imajo znanje, kader in razvoj na tem področju.

 

  

Pri tem moramo izpostaviti, da smo bili razočarani nad slabo udeležbo s strani socialnih podjetij iz Podravja. Ker brez osebnega stika sodelovanje ni mogoče, se bomo v prihodnje poslužili še drugih metod mreženja, od skype konferenc, do manjših sestankov, na katere vse akterje socialne ekonomije že ob tej priložnost iskreno vabimo. Če se dvignemo sami, se bomo dvignili vsi.

Foto: Tadej Fabijan, Miro Mihec, Luca Paramedani

Info: Miro Mihec 041 710-277

 

Nazaj na vrh