Poročilo z javne predstavitve mentorskih shem in okrogle mize društva Pupillam, so.p.

Socialno podjetje Pupillam je v petek, 23. avgusta 2019 organiziralo javno predstavitev rezultatov v okviru razpisa MENTORSKE SHEME ZA SOCIALNA PODJETJA MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO TER EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA. Pupillam izvaja program nadgradnje centra izdelkov in storitev za dom brez odpadkov in eko čiščenje v okviru Centra Eko zeleno jabolko.

SKLEPI ODPRTE RAZPRAVE

– Mentorske sheme so koristne; mentorirancu omogočijo uporabno znanje, čas in financiranje izvajalcev vsebin za pridobivanje svojih kompetenc in posledično profesionalizacijo podjetja ali organizacije, v kateri je zaposlen. Predlog s strani mnogih udeležencev je bil, da bi se moral odnos nadaljevati ali z istim ali podobnim programom, saj mentoriranec ob koncu programa pade v vsakdanjo rutino, delodajalec pa težko najde čas, sredstva in kader za uveljavitev potrebne spremembe ali izboljšave v poslovnem procesu.

– Mentorske sheme so zelo dober primer (tudi medgeneracijskega) prenosa znanja med mentorjem in mentorirancem, v veliki meri medgeneracijskega. Njihova dodana vrednost je, da omogočajo deljenje izkušenj, povezovanje strokovnjakov, širjenje idej, ozaveščanje kako pomembna je lokalna in ekološka hrana, etični marketing, pozicioniranje v večjih okvirjih, ozaveščanje o socialnih podjetjih.

– Mentorske sheme mapirajo mentorje. Morda bi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vzpostavilo evidenco in objavilo seznam aktivnih mentorjev,  tako kot ima objavljene svoje mentorje za start-up podjetja. Mnenje prisotnih je bilo, da bi moralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo postaviti bolj ostre kriterije, kdo je lahko mentor: ta naj bo kompetenten in naj ima večletne osebne podjetniške izkušnje.

– Pojem socialno podjetništvo / socialna ekonomija ni ustrezen, ker javnost še vedno ne pozna koncepta sektorja ali misli, da je to oblika socialne pomočme. Zato je potrebno aktivnosti socialne ekonomije namesto s poudarjanjem pojma promovirati skozi koncept solidarnostne, zelene, družbene, družbeno-odgovorne, brezogljične družbe. Primer take promocije je kampanja Kupujem odgovorno, ki nagovarja vse kupce (potrošnike). Vsak s svojo denarnico in svojim nakupom odloča tudi, kaj je na trgovskih policah. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bi lahko organiziralo nacionalno oglaševalsko kampanjo (npr. z billboardi) Kupujem odgovorno.

POTEK ODPRTE RAZPRAVE

NAGOVORI

Leni Balent, skrbnica operacije Mentorske sheme za socialna podjetja iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je naznanila objavo nove generacije Mentorskih shem prav na današnji dan. Objava je na tej povezavi.

Alenka Iskra, podžupanja za socialo, socialno podjetništvo, kulturo, turizem, društva in nevladne organizacije, je pozvala Združenje Socialne ekonomije Slovenije, da se v septembru srečamo na Mestni občini Maribor kompetentne osebe s področja socialne ekonomije. Poudarila je, da ljudje še vedno ne vedo, kaj je socialno podjetništvo ali mislijo, da je to oblika socialne pomočme. Izkušnje kažejo, da to ne velja samo za Maribor, ampak tudi za Ljubljano in drugod.

Nataša Matijevič, vodja mariborskih tržnic iz komunalnega podjetja Snaga, je ponudila interes, da bi Pupillam odprl še kakšno tako trgovino na njihovih tržnicah.

Iris Magajna, mentorica in predsednica društva Pupillam, je predstavila rezultate operacije mentorskih shem MGRT; vizija: svet brez plastike; širiti idejo, da lahko doma in v podjetjih živimo/delujemo brez kemikalij in plastike; mentorji socialnih podjetij morajo poleg potrebnega znanja imeti tudi enake vrednote kot samo podjetje; mentorstvo pomaga k ustvarjanju učinkovite marketinške strategije, ki podpira ideje podjetja ter pripomore k boljšemu ozaveščanju ljudi; z mentorstvom so dobili poslovno znanje z istimi vrednotami, marketing, odprtje trgovine brez embalaže, spletno trgovino; nadalje si želijo odpreti druge trgovine in krepiti veleprodajo. Rezultat operacije je poleg novih kompetenc mentoriranke nadgradnja spletne trgovine, odprtje prve trgovine brez plastične embalaže v Mariboru, razširjena zaposlitev vodje trgovine za polni delovni čas in napovedane nove zaposlitve za potrebe maloprodaje in veleprodaje izdelkov za eko gospodinjstvo.

Tina Arnuš, vodja prenovljene zero waste trgovine brez plastične embalaže Zelena Japka – Kupujem odgovorno, je izrazila željo zapustiti našim potomcem zeleno Zemljo; Čistila/pesticidi zastrupljajo naša telesa in okolje. Želja po fizični trgovini se ji je izpolnila, potem ko je imela že nekaj časa spletno trgovino Eco green apple. Želela je imeti osebni stik s kupci, ter spoznala njihove želje in navade. Socialna podjetja delajo s srcem, a pri tem potrebujejo zanje iz podjetništva in marketinga, pri čemer je v pomoč mentorstvo; zahvalila se je svojim mentorjem. V trgovini so večinoma izdelki slovenskih ponudnikov, ki prav tako delajo s srcem; želja po širjenju več trgovin po Mariboru in drugih krajih, kjer takšnih trgovin še ni. Tina Arnuš se je zahvalila Združenju Socialna ekonomija Slovenije, Snagi, lokalni skupnosti in podjetju Ekosen, ki je doniral ogrevalne IR panele. Z veseljem sprejema povabilo Nataše Matijevič iz komunalnega podjetja Snaga, da odpre trgovino še na kakšni tržnici. S podporo mentorjev so koraki po podjetniški poti bolj pogumni in bolj varni. V prihodnosti bi za nadaljnje uspešno delo bilo potrebno optimizirati z aplikacijo oz. digitalizirati in ves čas dopolnjevati znanja iz marketinga oz. pridobiti zunanjo strokovno podporo.

Miro Mihec iz podjetja Etika v operaciji nastopa kot zunanji izvajalec za komuciranje Mentorskih shem v javnosti.  Predstavil je komunikacijsko strategijo: 1. komuniciranje skozi dogodke (otvoritev trgovine Zelena japka-Kupujem odgovorno 9.5.2019 ter današnji dogodek – predstavitev rezultatov mentorskih shem v kombinaciji z okroglo mizo mentorjev in mentorirancev ter ogledom prenovljene trgovine 23.8.2019); 2. Komuniciranje po dogodkih; 3. Komuniciranje o vsebini ob zaključku Mentorskih shem konec septembra. Mihec je navedel tudi pregled medijskih objav, ki jih je bilo 38 pred prvo otvoritvijo trgovin in 7 po njej ter 16 medijskih objav pred današnjim dogodkom).

OKROGLA MIZA – Izmenjava mnenj in izkušenj med mentorji in mentoriranci

Simona Klančnik iz Centra za trajnostni razvoj podeželja, so.p je napovedala razvoj platforme rokodelcev in pomen sodelovanja z mentorji iz prakse in izkušnjami, ki jih skupaj s strokovnim znanjem deli z mentorirancem.

Sebastjan Pikl, socialni podjetnik, mentor

  • Socialno podjetništvo in socialna ekonomija sta del solidarnostne ekonomije in predstavljata pomemben del družbeno ekonomskih inovacij za prehod v zeleno gospodarstvo. Vrednote, in načini dela ki jih socialna in solidarnostna ekonomija živita in izvajata (lokalna integriranost, prednost zaposlitev in razvoj dejavnosti pred dobičkom, skrb za kratke logistične verige), jih postavljata na pomembno mesto pri izvajanju  nujnih sprememb zelene transformacije:  nizko-ogljične družbe, zelenih podjetij, lokalno pridelavo, trajnostne nabavne verige…
  • Primarni del podpornega okolja so organizacije, ki izobražujejo socialne podjetnike na začetku njihove poti, kjer artikulirajo svoje ideje in zastavljajo način dela (primer projekta Sociolab ali nevladnih organizacij). Združenje Socialne ekonomije Slovenije ponuja drug nivo mentorjev in sicer tistih iz prakse, ki imajo svoja podjetja in torej delujejo v izgradnji nadgradnje gospodarstva.
  • Država bi morala postaviti kriterije, kdo je lahko mentor. Mentor bi morali biti izobraženi v socialnih podjetjih ter imeti nekaj let lastnih podjetniških izkušenj.
  • Mreža članov omogoča podjetjem trženje, mednarodno sodelovanje, podporno okolje.
  • Socialna ekonomija bo lahko uspela le »iz sama sebe«, ker zaradi potrebe po zelenih spremembah mora.

Iris Magajna, mentorica

  • 80 % časa delovanja so. p. se danes porabi za ozaveščanje in samo 20 % za podjetništvo
  • Prevelik fokus so.p. na družbeni učinek in reševanje družbenih problemov, manj oz. premalo pa na podjetniške prijeme za zagotavljanje prihodkov, ki bi omogočali redne delovne zaposlitve, socialno varnost in podjetniško prihodnost socialnega podjetja.
  • Če želimo dosečme cilje moramo nadgraditi delovanje centra s podporo mentorjev pri poslovnem načrtovanju in prodaji. Zavedamo se, da ni uspešnega poslovanja brez strateškega in finančnega planiranja s podporo marketinško-prodajne strategije. S poslovno uspešnostjo bomo lažje, prej in učinkoviteje dosegali spremembe v družbi. Več ljudi bo ozaveščenih, več jih bo uvajajo eko način gospodinjstva in uporabljajo ekološke izdelke in storitve, s čemer se bo zmanjšalo onesnaževanje okolja s kemikalijami in embalažo, prej bomo dosegli zmanjševanje onesnaževanja. Ranljive skupine (mlade mame, starejšme…) pa bodo imele možnost redne zaposlitve, ki bo v skladu z njihovimi prepričanji, vrednotami in poslanstvom.
  • Mladi imajo »socialno podjetništvo« za preživeto, saj je za njih socialna država razpadla v nekem preteklem obdobju.

Ddr. Matjaž Mulej, EPF, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, častni občan mesta Maribor, predsednik strokovnega sveta Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO

  • »Naloga mentorja je, da brca mentorirancu v možgane, zato da mentoriranec čim manj brca v meglo.«
  • Socialna podjetja so v procesu izvajanja družbeno ekonomske inovacije.
  • Socialna podjetja niso nič manj uspešna od drugih podjetij, saj uspe le ena od tri tisoč inovativnih idej.
  • Vrednote odgovornosti do družbe so ključne v tem procesu, ne samo znanje, ki le pomaga uresničevati vrednote.
  • Družbena odgovornost je odgovornost do družbe. Nekateri mislijo, da družbena odgovornost pomeni, da je družba odgovorna za njih, ker je prevod pojma slab, a je utečen.
  • Socialna podjetja začenjajo kot zelenci in dosegajo, da se uveljavijo zelene vrednote tako, da so drugi zeleni od zavisti.

Matej Kline iz Permakulturnega inštituta Maribor

– Mentorske sheme povečajo prepoznavnost podjetja ter dostop do kontaktov, tudi z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter z Ministrstvom za okolje in prostor.

– Socialna podjetja naj se zanesejo sama nase, saj so podjetja in iz tega naslova naj bodo dovolj podjetna in prilagodljiva, da bodo lahko uspešna.

Teja Lovrec iz Kooperative Dame, so.p., prve eko certificirane gostilne v Mariboru.

– nove mentorske sheme (ali kak drug program) bi morale omogočiti nadaljevanje mentorskega odnosa, saj je 6 mesecev premalo časa za izvajanje spoznanj. Ta čas je dovolj za spremembo, potem pa je potreben čas za implementacijo.

– Morda ljudje socialno ekonomijo povezujejo s socialno pomočjo zato, ker je bil izraz uveden približno ob istem času, kot je (takrat še) Ministrstvo za delo, družino , socialne zadeve in enake možnosti ponudilo socialnim podjetjem kot podporo program, ki se je imenoval »Javna dela.«

Miro Mihec, mentoriranec na Združenju Socialna ekonomija Slovenije

– Mentorske sheme omogočajo socialnim podjetjem, da spoznajo, kdo so mentorji.

– Mentorske sheme imajo pozitivne stranske učinke: mentorirancu omogočijo čas in zaposlitev, da lahko s procesu intenzivnega sodelovanja z mentorjem relativno hitro pridobijo znanje, kompetence ter na ta način prispevajo k profesionalizaciji podjetja, v katerem so zaposleni, pa tudi razvoj ali spremembe, potrebne za konkurenčno poslovanje.

– Namesto poudarjanja izrazov socialna ekonomija in socialno podjetništvo Mihec predlaga izvedbo nacionalne promocijske kampanje Kupujem odgovorno s strani države, v kateri se bodo vsi ljudje prepoznali kot (odgovorni) potrošniki, ki lahko s svojimi nakupi odločajo, kakšna bo ponudba na trgovskih policah.

– Kot mentoriranec v Mentorskih shemah pri mentorju ddr. Marjažu Muleju na operaciji “Opolnomočen Yunus center” je predstavil osnovno idejo koncepta in izvedljivost v Sloveniji.

Lilijana BRAJLIH, POTENCIAL INŠTITUT, mentorica

Izpostavi, da je biti mentor izziv in odgovornost. Mentoriranje in odziv mentoriranca je kot da si človek nastavi ogledalo. Znanje in izkušnje so osnova, pretežni del mentoriranja pa je spoznavanje mentoriranca, njegovega okolja in interesov, iskanje rešitev za njegove konkretne situacije, tudi za mentorja dodatno učenje. Oba napredujeta, tako mentoriranec kot mentor, kar je edinstvenost mentorstva. Pomembna je možnost sodelovanja »ena na ena«, sproščenost odnosa in razpoložljivost. Mentoriranec ima problem tudi popoldan ali v soboto, ko opravlja kakšno aktivnost ali se izpopolnjuje, razvija idejo, se pripravlja na delo, in možnost komunikacije preko digitalnih poti je ob pravočasni odzivnosti mentorja lahko odločujoča. Mentoriranec ni v stiski, mentor pa lahko tudi na daljavo prispeva k dobremu izidu.

Socialni podjetniki smo na trgu, kjer nimamo nobene prednosti, kupec od nas pričakuje enako kakovostno storitev in izdelek kot od močnejše konkurence. Pravzaprav pričakuje trg od nas še več, predvsem pa izkušnjo, ki je drugje ni deležen. Prav zato je dobro, da so finančne spodbude, ki pomagajo organizacijam socialne ekonomije do novih znanj, kompetenc, informacij za razvoj dejavnosti, mreženja; apeliram na MGRT, da trajnostno podpre razvoj podpornega okolja za socialno ekonomijo podobno kot so podprti drugi sektorji, npr. nevladne in invalidske organizacije.

Martina BRAJLIH, mentorica

V današnjem svetu ne moremo slediti vsem spremembam in novim odkritjem, ki so nam dostopna. Mentorske sheme lahko podjetnikom omogočijo, da s pomočjo mentorjev sledijo najnovejšim strokovnim spoznanjem in tako  ostanejo konkurenčni in v stiku z zahtevami novodobnega kupca. Mentorji nudijo vir novih informacij, specialističnih znanj in inovativnih primerov iz prakse. Dodatno lahko nudijo pomoč pri vodenju mentoriranca pri oblikovanju poslovne ideje, marketinške strategije, ga usmerjajo k sledenju trendom, … Hkrati pa mentorske sheme vidim tudi kot možnost za rast in razvoj mentorja. Vsak mentoriranec ima svoje specifične primere, ki zahtevajo individualni pristop.

Mentorske sheme tako služijo tako mentorju kot mentorirancu za rast, razvoj in širjenje obzorij. Menim, da bi bilo smiselno, da se lahko mentorske sheme v nekakšni obliki ohranijo in tako omogočijo mladim podjetnikom nadaljnji razvoj.

Alenka Iskra, podžupanja za socialo, socialno podjetništvo, kulturo, turizem, društva in nevladne organizacije ter socialna podjetnica v Kooperativi Dame.

Mirjana Ivanuša – Bezjak iz Združenja Socialna ekonomija Slovenije je povezovala okroglo mizo.

Poudarila je, da so mentorske sheme zelo dober primer medgeneracijskega prenosa znanja med mentorjem in mentorirancem.

 

 

Nazaj na vrh