Socialna trgovina Sotra bo delo nadaljevala tudi po zaključku projekta, ki ga je delno sofinancirala EU s sredstvi iz Evropskega socialnega sklada; iščejo novo lokacijo in načrtujejo tudi potujočo socialno trgovino.

Bojazni, kaj bo s socialno trgovino Sotra po 24. avgustu, ko se izteče triletni projekt, ki se je izvajal v okviru javnega razpisa za spodbujanje socialnega podjetništva in sta ga sofinancirala ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Evropski socialni sklad, so odveč. Sotra bo odprta naprej, dogovarjajo se tudi že o novih možnostih, predvsem o potujoči socialni trgovini, so včeraj ob skorajšnjem izteku projekta, katerega nosilec je bil Šent, glavni izvajalec Sotra plus in lokalni partner Zavod Dlan, poudarili izvršni direktor Šenta Nace Kovač, predsednik Šenta Edo Belak, direktorica Sotre plus Iva Poropat in direktorica Zavoda Dlan Silvija Janežič. Se pa bodo morali v trgovini prilagoditi novim razmeram, tako bodo namesto petih zaposlenih poslej v trgovini ostali štirje.

Kupci tudi od drugod

V socialni trgovini Sotra na Zrkovski cesti 61 v Mariboru, edini takšni v Sloveniji, lahko nakupujejo socialno najšibkejši, ki mesečno razpolagajo z do 550 evri prejemkov. Nakupi osnovnih življenjskih potrebščin so po 5 do 80 in celo 90 odstotkov nižjih cenah od tistih v rednih trgovinah. Povprečno imajo na dan okoli 130 kupcev, ob dnevih izplačila pokojnin in socialnih transferjev celo okoli 200, in to ne le Mariborčanov, ampak tudi iz okoliških krajev. Doslej so izdali več kot 4500 kartic upravičencev nakupa in številka še narašča.

“K nam prihajajo ljudje, ki so ves čas na robu preživetja, po čisto vsakodnevne stvari: kruh, mleko in druga osnovna živila. Veseli smo, da smo uspeli vzpostaviti mrežo dobaviteljev, pridobili smo jih že okoli sto, nekateri nas občasno zalagajo tudi z drugimi izdelki, ki morda niso nujno potrebni za preživetje, lahko pa našim kupcem polepšajo oziroma izboljšajo nakupovalno izkušnjo, predvsem mislim na sladki program,” pravi Poropatova. Sprva so omejili nakupe, a je praksa pokazala, da tako določilo ni potrebno, ker količino nakupov omejujejo dohodki kupcev sami. Tudi bojazen, da bi prihajalo do zlorab, se je pokazala za neupravičeno – nakupovanje v socialni trgovini ima pač še vedno pečat -, nepotrebne pomisleke najlažje odvržejo upokojenci z nizkimi pokojninami. “Mnogi so 40 let delali in imajo zdaj 430 evrov pokojnine. Dokler sta dva, še nekako gre, ko ostane en sam, pa je stiska res velika,” pravi Poropatova. Dodajajo, da starejši ljudje k njim radi pridejo tudi zato, ker se v njihovi trgovini dobro počutijo, lahko znajdejo, nekaterim pa so postali celo širša socialna mreža.

Socialna trgovina se ne zalaga z donacijami, kot to na primer velja za sosednje države, na primer Avstrijo, ampak vse izdelke kupuje. Samo dva dobavitelja sta jim donirala neke izdelke in te so potem brezplačno razdelili kupcem. “V času božičnih praznikov pa nam je nekaj poslovnih partnerjev doniralo v obliki nakupa darilnih bonov, ki so se lahko potrošili v Sotri; te smo razdelili s pomočjo centra za socialno delo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni,” pa je družbeno odgovornost projekta izpostavila Silvija Janežič.

Zaposleni iz ranljivih skupin

V socialni trgovini so zaposlili izključno osebe iz ranljivih skupin – dolgotrajno brezposelne, mlade brez izobrazbe in druge. Izpostavljajo tudi uspešno sodelovanje z Uri Sočo in Ozaro, saj nekateri njihovi uporabniki v socialni trgovini izvajajo usposabljanje oziroma zaposlitveno rehabilitacijo. Poleg delovnih izkušenj vključeni pridobijo samozavest in so dokaz, da so lahko invalidi in drugi, ki imajo kakšne omejitve (pretežno gre za psihofizične omejitve), zelo koristni in dobri delavci, kar v zvezi z ljudmi s težavami v duševnem zdravju, ki so pri zaposlitvah še posebno odrinjeni, opozarja Belak.

S kombijem v manjše kraje

In kako s socialno trgovino naprej, kakšni so načrti? “Izkušnje so pokazale, da razvoj socialnega podjetništva brez določenega sodelovanja in pomoči lokalnih skupnosti in drugih ni mogoč. Zato iščemo rešitve in računamo na to, da bodo naše ideje naletele na pozitiven odziv. Kot rečeno, bi jeseni želeli startati z mobilno socialno trgovino, saj se je pokazalo, da so v manjših krajih potrebe velike, ljudje pa zelo težko pridejo do nas, ker so vezani na javni prevoz ali pa celo niso toliko mobilni, da bi lahko prišli,” pravi Kovač.

Potujoča socialna trgovina, to naj bi bil kombi na plinski oziroma električni pogon, naj bi vsak dan obiskovala različne kraje. O novih poslovalnicah so tudi že govorili z različnimi župani iz okoliških lokalnih skupnosti in mariborske, pripravljeni so za sodelovanje. “In tudi sami vidimo potrebo po širitvi oziroma vzpostavitvi še kakšne poslovalnice,” pa pravi Janežičeva.

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201508066133743

Zaključek projekta Socialna trgovina SOTRA

Projekt Socialna trgovina SOTRA se zaključuje, a trgovina ostaja odprta za kupce.

V prostorih Zavoda DLAN v Mariboru je danes, v sredo 5.8.2015, potekala novinarska konferenca ob zaključku projekta Socialna trgovina SOTRA. Na novinarski konferenci so sodelovali: mag. Ivanka Poropat, direktorica SOTRA – Trgovina z živili d.o.o., predstavnika ustanovitelja mag. Nace Kovač, izvršni direktor ŠENT-a in mag. Fdo P. Belak, predsednik ŠENT-a ter direktorica Zavoda DLAN (ustanovitelj ŠENT) – partnerja v projektu, ga. Silvija Janežič.

Posnetek novinarske konference: