SOCIALNA EKONOMIJA V EVROPI

Untitled

 

V Evropi sta socialna ekonomija in socialno podjetništvo hitro razvijajoči in stabilni delovni področji. Napačno je prepričanje, da je socialno podjetništvo področje za črpanje financ. V mnogih državah predstavlja socialna ekonomija resnega tekmeca tržni ekonomiji. Njen razvoj predstavlja tisto sestavino družbe, ki daje človeku možnost razviti se v inovativnega igralca na tej sceni. Zakaj? Zaradi pravila po katerem v poslovanju ne bo več generiranje čim večjega dobička kot prvi cilj, temveč bo cilj posameznikov razvoj in posledično zadovoljstvo pri ustvarjanju, brez utesnjujočih in nepotrebnih pravil. Socialna ekonomija tako generira visoko kakovostne zaposlitve in izboljšuje kakovost življenja. Socialnemu podjetništvu omogoča ustvarjalnost in oblikovanje novih proizvodov in storitev v službi ljudi in okolja.

Drži pa, da imamo tako v klasičnem podjetništvu kot tudi v socialni ekonomiji primere dobrih in slabih praks.

Organizacijsko se socialna podjetja v Evropi najpogosteje pojavljajo v naslednji obliki:

  • nepridobitne organizacije (70 odstotkov),
  • zadruge (26 odstotkov) in
  • dobrodelne organizacije (4 odstotki).

Delujejo na različnih področjih, od bančništva, zavarovalništva, potrošništva, energetike, kmetijstva, obrtništva, kulture, športa, gradbeništva, raziskovanja, izobraževanja, javnih storitev, turizma ter socialnega in zdravstvenega varstva. Kar je skupnega je skrb za trajnostni ekološki, ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti.

V Evropi se v zadnjih letih pomen in število teh podjetij precej povečuje. Po zadnjih podatkih je v tem sektorju zaposlenih deset odstotkov vse delovne sile.

SOCIALNA EKONOMIJA V ITALIJI

V sosednji Italiji so najbolj razširjene kooperative, ki jih pri nas poznamo kot zadruge. V Italiji je v socialnih podjetjih zaposlenih cca 350.000 delavcev.

COOP ITALIA Cooperativa di Consumatori

COOP Italia

COOP je ena od zadružnih trgovin. Kupci so člani zadruge, kar jim prinese ugodnosti pri nakupih.

Najintenzivneje je socialna ekonomija razvita v regiji Emilia-Romagna. Tam ustvarijo kar 45 odstotkov bruto domačega proizvoda v regiji, dve tretjini prebivalcev Bologne je včlanjenih v katero od zadrug. Za regijo je značilno, da je višina povprečne plače v regiji dvakratnik povprečne plače v preostalih delih Italije. Ena največjih in najmočnejših potrošniških zadrug v Italiji je potrošniška zadruga COOP, ki zaposluje skoraj 56.000 ljudi in ustvari 11 milijard letnega dobička. Njena temeljna strategija je ustvarjanje grozdov majhnih proizvajalcev in kmetov, ki združeno nastopajo na trgu. Ključ uspeha temelji na solidarnosti in vzajemnosti.

Še eno uspešno socialno podjetje pri naših zahodnih sosedih je BancaPopolare Etica, banka, v kateri se varčevalci s skupno željo o bolj preglednem in odgovornem vodenju finančnih virov, srečujejo s socialno-ekonomskimi pobudami, ki so jih navdihnile vrednote trajnostnega družbenega in človeškega razvoja.

SOCIALNA EKONOMIJA V ŠPANIJI

Untitled 1

Ustanovitelj kooperative Mondragon Jose Maria Arizmendiarrieta:

»Po ničemer se ljudje ne razlikujejo bolj kot po svojem odnosu do okoliščin v katerih živijo. Tisti, ki se odločijo, da bodo ustvarjali zgodovino in spremenili tok dogodkov, so v prednosti pred tistimi, ki so se odločili, da bodo zgolj pasivno čakali na rezultate sprememb.«[2]

Mondragon je največja kooperativa na svetu, ki je v lasti zaposlenih delavcev (250 zadrug z 84.000 zaposlenimi). Veliko jim pomeni permanentno izobraževanje, sodelovanje, udeleženost, družbena odgovornost in spodbujanje inovativnost. 10 odstotkov dobička namenijo za izobraževanje in prokooperativni sklad in 20 odstotkov za rezervni sklad kooperative. Polovico od 70 odstotkov dobička po plačilu davkov namenijo rezervnemu skladu kooperative, polovico pa delavcem kot kapital.

VIR: Tak sistem redistribucije je korporaciji omogočil inovacije in rast. Da bi te cilje lažje dosegla, je korporacija Mondragon leta 1959 ustanovila svoj bančni sistem Caja Laboral Popular, ki ureja prihranke ljudi in zagotavlja vire za razvoj kooperative, prav tako ponuja finančno podporo in svetovanje pri ustanavljanju novih kooperativ. Korporacija Mondragon ima tudi lastni sistem socialne varnosti, Lagun Aro, ki je po mnenju strokovnjakov poleg lastnega bančnega sistema pomemben element uspeha korporacije.[3]

SOCIALNA EKONOMIJA NA ŠVEDSKEM

Švedi v okrožju Jämtland (okrožje z najbolj razvito socialno podjetniško dejavnostjo) zavestno kupujejo v zadrugah. Tam so redke velike trgovske verige kot so Spar, Hofer,… Imajo pa potrošniške zadruge s svojimi trgovinami (primer je Kooperativa Förbundet ).

Kupci ne kupujejo v velikih trgovskih verigah. Kupujejo odgovorno. Pri nakupih mislijo na delavce (od neposrednega proizvajalca do trgovca)  in okolje. Socialno podjetništvo je odgovorno podjetništvo, saj predvideva demokratično odločanje in delitev dobička, kar je prav tako razlog nakupov Švedov v zadrugah.

[1] Kako razvito je socialno podjetništvo v drugih državah

[2] spletna stran Mondragona

[3] https://www.dnevnik.si/1042494310/vec-vsebin/1042494310

Nazaj na vrh