Socialna podjetja čakajo spodbude – SocialnaEkonomija.si

Socialna podjetja čakajo spodbude

V desetih letih bi lahko – predvsem v socialnih storitvah – v socialnih podjetjih na mariborskem območju našlo delo 2500 ljudi.

Mariborska Tkalka velja za primer dobre prakse.

Predvsem pri socialnih storitvah, ki jih bo starajoča se družba potrebovala vse več, vidi država največ možnosti za delovanje socialnih podjetij, ki jih je drugod po Evropi več kot pri nas. A so ta v kriznih letih, ki so pobrala službe, po sprejemu zakona o socialnih podjetjih začela vznikati tudi v Sloveniji.

Na območju mariborske občine ta čas deluje 23 socialnih podjetij, kar je četrtina vseh v Sloveniji, v Podravju jih deluje 29, več kot 20 pa je iniciativ, ki sicer še nimajo statusa, in 1357 nevladnih organizacij, ki predstavljajo potencial za nova socialna podjetja, smo slišali pred dnevi na posvetu o socialnem podjetništvu v mariborski Tkalki, ki je prejela priznanje Spirita kot najboljši prostor podjetniškega sodelovanja v Sloveniji. Tu je podporno okolje za številne organizacije, skupnostni razvojni center – tu deluje 120 posameznikov in sem prihaja 50 dnevnih uporabnikov. V desetih letih, do leta 2025, bi lahko po ocenah v Mariboru v socialnem podjetništvu nastalo 2500 delovnih mest, kar bi pomenilo pet odstotkov vseh. Strategija se pripravlja.

Brez razpisov ne gre

V mnogih delujočih socialnih podjetjih čakajo predvsem na razpise ministrstev, da bi si zagotovila denar za delovanje. Prvega – za mentorske sheme in spodbude zagonskim podjetjem – napovedujejo do konca leta. Mentorske sheme naj bi pripravili za različne faze od odločitve do realizacije ideje; ponudile bodo standardna znanja za socialna podjetja in podprle ranljive skupine – mlade in starejše, dolgotrajno brezposelne, ženske … Za vsako skupino je predvidena posebna shema s specifičnimi znanji, zgled bo – ob zavedanju, da je prvi korak najtežji – projekt Podjetno v svet podjetništva. Vendar pa na ministrstvih ne morejo povedati, kako bo zastavljen razpis: za že delujoča podjetja ali tista, ki bodo šele pridobila status.

Z mikrokrediti namerava država podpreti rast socialnih podjetij, ki sicer rastejo počasneje kot druga, a so stabilna in bolj trajnostno naravnana. Nepovratni denar je predviden za ustvarjanje podpornega okolja, socialnopodjetniških inkubatorjev z vso infrastrukturo. Cilj je čim več mladih pripeljati v prostore za coworking in jim omogočiti sodelovanje. Strategija naj bi bila nared prihodnji mesec.

Največ možnosti storitvam

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vidijo po besedah Zorana Kotolenka, vodje urada za kohezijsko politiko, največ možnosti za delo in razvoj socialnih podjetij v socialnih storitvah, zlasti pri dolgotrajni oskrbi. V pripravi je analiza, ki naj bi sredi prihodnjega leta prikazala potencial za razvoj socialnih podjetij, da bi lahko potencialni podjetniki na osnovi potreb bolje načrtovali; hkrati pa ministrstvo za prihodnje leto načrtuje ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in razvoj storitev – pomoč na domu, osebno asistenco, družabništvo na domu, skupnostne (torej neinstitucionalne) oblike oskrbe. V ministrstvu za delo načrtujejo usposabljanje in spodbude za zaposlovanje (do 70 odstotkov stroškov zaposlenega) in učne delavnice, kakršna je denimo Gostilna dela v Ljubljani, te bi lahko prerasle v socialna podjetja, ki bodo živela sama. V načrtu je vsaj dvanajst učnih centrov v državi.

SPODBUDE ZA AKTIVIRANJE LJUDI

Za projekte socialnega vključevanja je v operativnem programu za porabo denarja iz evropskih skladov do 2020. namenjenih 200 milijonov evrov; pričakovati je reorganizacijo celotne socialne mreže, napoveduje Zoran Kotolenko. Cilj je socialno aktiviranje ljudi – v Sloveniji je 40 tisoč prejemnikov denarne socialne pomoči, model vključevanja naj bi zajel 20 tisoč tistih, ki imajo take ali drugačne težave -, tretjine preko posebnih oblik zaposlitve, ki bi trajala nekaj ur na dan, tretjine preko javnih delih in socialnih podjetij ter tretjine s spodbudami za zaposlovanje preko trga dela. V prihodnjih letih naj bi tisoč ljudi prešlo iz institucionalne v skupnostne oblike oskrbe – na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi sicer še čakamo -, za kar bodo potrebne tudi naložbe v stanovanjske enote za te ljudi.

http://www.vecer.com/clanek/201510226151815

Nazaj na vrh