Socialno podjetništvo bi lahko do leta 2025 zagotovilo novih 50.000 delovnih mest. – SocialnaEkonomija.si

Socialno podjetništvo bi lahko do leta 2025 zagotovilo novih 50.000 delovnih mest.

Nadaljuje se padanje števila brezposelnih. Maja je v primerjavi z mesecem prej padlo za dobra dva odstotka. Če bi se Slovenija reševanja tega problema lotila bolj “evropsko”, bi bilo lahko število skoraj pol nižje. Velika neizkoriščena priložnost je namreč socialno podjetništvo. Država na tem področju še kar stopiclja.

Socialno podjetništvo je v Evropi ena najhitreje rastočih gospodarskih panog. V Veliki Britaniji, na primer, deluje več kot 80.000 socialnih podjetij, obseg dejavnosti pa se poveča za 12 odstotkov na leto. V nekaterih državah – na Švedskem, v Belgiji, na Nizozemskem, v Italiji in Franciji – je v socialnem podjetništvu zaposlenih že okoli deset odstotkov ljudi. Po nekaterih napovedih bo socialno podjetništvo do konca desetletja postalo eden od temeljev evropskega gospodarstva.V Sloveniji smo še zelo daleč od tega. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je bilo v začetku letošnjega leta registriranih le 77 socialnih podjetij, ki so skupno zaposlovala le okoli 250 ljudi. Tudi če prištejemo zadruge, invalidska podjetja in neprofitne nevladne organizacije, ki bi jih po širši definiciji lahko šteli za socialna podjetja, je v njih manj kot en odstotek vseh zaposlenih, kar je eden od najnižjih deležev v Evropski uniji.Če bi nam uspelo doseči povprečje EU, bi brezposelnost lahko skoraj razpolovili. »Te številke kažejo, da ima socialno podjetništvo pri nas ogromen, a žal neizkoriščen potencial,« ugotavlja Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, zadolžen za področje socialnega podjetništva. Velike možnosti vidi zlasti pri samooskrbi s hrano, na področju energetike, predvsem pri gradnji malih hidroelektrarn in pri ogrevanju javnih stavb z lesno biomaso, pri socialnih dejavnostih, zlasti pri pomoči starejšim, ter na pogoriščih propadlih podjetij.874598

Glavni cilj ni dobiček

Eden ključnih razlogov za šibek razvoj socialnega podjetništva je, da ljudje večinoma ne vedo, kaj to sploh je. Zakon o socialnem podjetništvu iz leta 2011 pravi, da gre za obliko podjetništva, pri čemer glavni cilj ni ustvarjanje dobička, ampak družbena solidarnost ter iskanje inovativnih rešitev za socialne, okoljske, gospodarske in druge probleme. Ustvarjenega dobička socialno podjetje ne deli med svoje lastnike oziroma ustanovitelje, ampak ga usmeri nazaj v dejavnost oziroma v razvoj. Med cilji zakon navaja še dodatno ponudbo proizvodov in storitev v javnem interesu, razvijanje novih možnosti zaposlovanja ter socialno in poklicno integracijo najranljivejših skupin na trgu dela.

Zakonodaja opredeljuje dva tipa socialnih podjetij. Socialno podjetje tipa A lahko opravlja zdravstvene, socialnovarstvene, okoljevarstvene, kulturne in izobraževalne dejavnosti. V prvem letu obstoja mora trajno zaposliti vsaj enega delavca, v nadaljnjih letih pa najmanj dva. Socialno podjetje tipa B lahko opravlja katero koli dejavnost, vendar mora imeti med zaposlenimi vsaj tretjino oseb iz ranljivih skupin – mladih z nedokončano osnovno ali poklicno izobrazbo, dolgotrajno brezposelnih, starejših iskalcev zaposlitve, hendikepiranih, Romov, beguncev, brezdomcev in nekdanjih zapornikov ter odvisnikov.

874597

Zdaj bolj beraško kot socialno podjetništvo

Čeprav zakon določa različne finančne ukrepe za spodbujanja socialnega podjetništva, oblikovanje ugodnega podpornega okolja ter lažji dostop do kreditov, garancij in subvencij, se je v praksi pokazalo, da država na tem področju ni storila praktično ničesar. Doslej je izvedla le dva pilotna projekta v letih 2009 in 2012 v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov, dva milijona evrov pa je namenila socialnim podjetjem za javna dela.

»Čeprav ima država o socialnem podjetništvu polna usta besed, se pri nas z njim ne da preživeti,« ugotavlja direktorica podjetja Centerkontura Tita Destovnik, ki je pred štirimi leti ustanovila tudi ljubljansko Gostilno dela. Ta mladostnike, ki jim zaradi nedokončane izobrazbe ali čustvenih in vedenjskih motenj grozi dolgotrajna brezposelnost, usposablja za pomočnike kuharjev in natakarjev. »Odkar se je oktobra 2011 končal projekt Tovarna dela, ni bilo nobenega novega razpisa, prav tako nismo prejeli nobene finančne pomoči,« se pritožuje Destovnikova. Primanjkljaj trenutno pokrivajo iz drugih programov krovnega invalidskega podjetja Centerkontura.

S pomanjkanjem sredstev se ubada tudi mariborski zavod Zadihaj, specializiran za trajnostno mobilnost. V dobrem letu obstoja so razvili inteligenten sistem parkiranja (ParkAuto) in pametne potovalne povezave, razvijajo tudi električni avtomobil in inteligentne polnilne postaje za električna vozila. Direktorica Zorica Sekulić pogreša ustrezno podporno okolje, boljšo zakonodajo in večji angažma države za prepoznavnost socialnega podjetništva. Največje ovire so davčno okolje, pomanjkanje spodbud ob začetku delovanja in težave pri najemanju posojil.

874599

V pripravi nova zakonodaja in strategija razvoja

Državni sekretar Tadej Slapnik priznava, da se s socialnim podjetništvom doslej nismo ukvarjali celostno (saj je celotno breme ležalo le na plečih ministrstva za delo), vse premalo pozornosti smo namenjali zlasti tehnološkim socialnim podjetjem. Razvoj panoge po njegovem mnenju zavirajo tudi premalo fleksibilen zakon, ki ne omogoča registracije invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom, preostre zahteve pri zaposlovanju pa tudi preveč birokratski in dolgotrajen postopek registracije.

Da bi popravila zamujeno, je Cerarjeva vlada v koalicijski pogodbi socialno podjetništvo in zadružništvo uvrstila med deset strateških projektov, vodenje področja pa dodelila gospodarskemu ministrstvu. Nova ekipa se je v začetku leta lotila priprave novele zakona, ki bo po Slapnikovih besedah nared še pred poletjem. Do konca leta naj bi pripravili tudi novo strategijo razvoja socialnega podjetništva. Cilj? Do leta 2025 ujeti evropsko povprečje.

Slapnik obljublja, da bo v novi finančni perspektivi za socialno podjetništvo namenjenih več sredstev. Ministrstvi za gospodarstvo in delo naj bi v prihodnjih petih letih zanj namenili okoli 45 milijonov evrov, dodatna sredstva naj bi zagotovilo tudi ministrstvo za kmetijstvo. Nove razpise naj bi, ob pomoči evropskih sredstev, objavili v drugi polovici leta.

Država namerava socialnim podjetjem omogočiti tudi boljše možnosti kreditiranja. »V ta namen nameravamo privabiti evropske sklade za socialno podjetništvo, prav tako pa bomo pripravili finančni mehanizem, s katerim bomo zagotovili posebne poroštvene linije za kredite,« obljublja Slapnik. Spremembe se obetajo tudi pri javnih naročilih, pri katerih naj bi socialnim podjetjem omogočili »pozitivno diskriminacijo«.

Socialno podjetništvo je oblika podjetništva, pri čemer glavni namen ni ustvarjanje dobička, ampak družbena solidarnost in iskanje inovativnih rešitev za socialne, okoljske, gospodarske in druge probleme.

Nazaj na vrh