Socialno podjetništvo: Prava ideja še ne garantira poslovnega uspeha

Jaz bi imela svoj modni butik, je rekla mlada punca. Takega, kjer bi zaposlila osebe, ki so težje zaposljive, šivala pa bi obleke in dodatke iz odpadnih materialov, take unikatne. Sicer sama nisem ravno dobra šivilja, bi si dobila tako, ki je zelo dobra. Zaenkrat še nimam ustreznega prostora, bom prosila občino, če bi mi ga pomaga poiskati. Saj vem, da je občina bolj majhna, ampak upam, da mi bodo pomagali. Za denar, da bi bila lahko socialna podjetnica pa upam, da ga bom dobila preko javnih razpisov.

Ali bo taka oseba v poslu uspela? Najverjetneje  ne. Ali bo uspela, če ji pri tem nekdo pomaga z nasveti, vendar na način, da jo, kot radi rečemo naučimo ribo loviti, ne pa da jo z ribami samo hranimo. Če bo ta podjetniška znanja uporabila tudi po koncu »študija«, DA.

Kaj je socialno podjetništvo

To je način razmišljanja, da pomagaš drugim, naravi, okolju, ljudem, na način, da si denar  za pomoč pridobiš tako, kot ga sicer klasični podjetniki. Tako torej, da storitve, artikle narediš in jih tudi prodaš. Pri čemer so seveda uspešni tisti, ki to naredijo na nek inovativen način.  Pri tem mora seveda biti več prihodkov kot je stroškov, da sploh lahko pomagaš. Sredstva, ki jih mogoče dobimo preko kakšnega razpisa pa so samo zato, da lažje preživimo »sušne« mesece, pa da lažje zaženemo in razvijamo projekte.

Kdo si najprej zasluži plačo

Ker si je tudi bog najprej sam sebi brado ustvaril,  enak način delovanja velja tudi za socialne podjetnike. Torej  prodati in ustvariti toliko, da najprej nakažem plačo samemu sebi in svojim sodelavcem, če jih imam. Nato pa seveda ustvarim toliko, da vračam nazaj družbi, naravi, različnim deležnikom.

Tukaj pa se začne zahtevna pot, ki jo bo občutila tudi ta mlada oseba, ki si želi biti socialna podjetnica

Res je, da, ko se prebiješ čez to trnje, čez te hribe in doline, so za njimi najlepše rožice, najlepši sadovi dela.  Je pa že tako, da v življenju ni nobeno kosilo zastonj. Naši starši so nas učili, da »čič ne da nič«. In res je tako. Če želimo biti podjetniki, tudi socialni podjetniki, in to uspešni podjetniki, se moramo najprej naučiti teh podjetniških veščin.

No in tukaj imamo socialni  podjetniki še veliko izzivov

…tudi jaz, tudi  Zavod ZAPOSLISE.  Sama sem družboslovka, dolgoletna vodja kadrovskih služb v velikih podjetjih, v  gospodarskih družbah. Sedaj že 5 let delujem kot samostojna podjetnica, kot socialna podjetnica, ker rada pomagam, ker sem družbeno odgovorna.

Ker sem prej delovala v gospodarstvu, sem  spoznala, kaj so tista podjetniška znanja, ki vsako podjetje naredijo uspešne. Ko pa sem stopila na svojo samostojno pot, sem šele resnično na lastni koži občutila, kaj pomeni biti podjetnik. In se še danes učim in vztrajam delati tudi dela, ki mi ne ležijo preveč.

Opravljanje tistega, kar res radi opravljamo, še ni dovolj za uspeh

Osebno uživam, ko razvijam kadre, brezposelne, že zaposlene, vodje, tiste, ki šele prihajajo na trg dela. Res uživam, vendar pa spoznavam, da še vedno nimam dovolj teh veščin, teh ekonomskih znanj, ki jih mora imeti vsak podjetnik.  Uživam v moji osnovni dejavnosti. Vendar, ko jaz po petih urah predavanj in dveh urah vožnje pridem v pisarno, se moje delo šele začne.

Tisto, ki ga ne maram preveč, se pa zavedam, da brez njega ne bom imela komu predavati. Ja, trženje je najpomembnejše, veliko nekega administrativnega dela, pa mreženje, pa seveda obvladovanje vseh stroškov in branje in spremljanje informacij, kam gre razvoj Slovenije, Evrope, sveta, posamezne občine, ker se v teh informacijah skrivajo tudi tržne priložnosti. 

Ne pomaga dobra ideja, čeprav samo z dobro inovativno idejo pravzaprav uspemo. Vendar, če jaz te ideje ne znam tržiti, ne znam skomunicirati, potencialni kupec ne bo vedel zame. Ja, vmes bo lahko spoznal nekoga, ki prodaja enak produkt kot jaz.

Kako spoznati, kaj bi želeli delati?

Če vemo osnove tega podjetniškega delovanja. Je kar lažje, če veš, da obstajajo tri vrste podjetništva. Nato seveda izberemo tisto vrsto, ki nam bolj ustreza. Že s tem  zvečamo možnost uspeha in zmanjšamo možnost neuspeha. Vsako seveda zahteva svoje kompetence.

Poznamo 3 vrste podjetništva:

  • Ustvarjanje novih produktov-storitev–sami ustvarimo svoje lastne nove produkte in storitve
  • Izboljšanje že uveljavljenih produktov-storitev– tisto, kar je že na trgu izboljšamo
  • Stare produkte-storitve ponuditi na novih trgih– naredimo raziskavo raziščemo, kje določenih izdelkov/storitev še ni na voljo in jih tam ponudimo 

Če vemo še, katere so nujne kompetence, ki jih višamo pri sebi in svojih dodelavcih, pa ni važno ali smo v profitnem ali neprofitnem sektorju, v gospodarstvu ali negospodarstvu, smo spet bližje stopnici do uspeha.  Pri tem so prav prodajne in pogajalske veščine zelo pomembne. Pa seveda zaradi vse bolj timskega dela tudi delo z ljudmi, znati delati v nepredvidenih situacijah, na drugačen način, z drugačnimi orodji, stroji. Ekonomska znanja so pa tako ali tako neobhodno potrebna.

Kompetence 21. stoletja

  1. Cognitive flexsibility, pogajalske veščine,
  2. Servise orientation/servisna orientiranost,
  3. Judgement & decision making/presojanje in odločanje;
  4. Emotional intelligence/čustvena inteligenca;
  5. Co-ordinating with others/usklajevanje z drugimi;
  6. People management/upravljanje ljudi;
  7. Creativity/ustvarjalnost; Critical thinking/ kritično razmišljanje;

        8)  Complex problem solving/kompleksno reševanje problemov;

Poslušala sem znanega futurologa Gerda Leonharda, ki pravi, da danes celo kapitalisti že vedo, da se  kapitalizem ne uklaplja več v prihodnost. Enostavno prav zaradi tega, ker se vse več ljudi že počasi zaveda, da bomo ohranili to našo zemljo in pomagali ljudem, ne na način delovanja po načelih kapitalizma, temveč po načelih družbeno odgovornega delovanja. Veliko priložnosti prav za socialne podjetnike. Vendar pa bomo kljub vsemu uspeli, če bomo delovali podjetno.

Srečni pri iskanju tržnih priložnosti, da bomo skupaj lahko soustvarjali in pomagali drugim, tudi drug drugemu.

Zavod ZAPOSLISE, Nives Fortunat Šircelj

Nazaj na vrh