Socialno podjetništvo vladni projekt številka ena – SocialnaEkonomija.si

Socialno podjetništvo vladni projekt številka ena

Zadružništvo, socialno podjetništvo, kreativne industrije imajo podporo, kakršne še niso imele nikoli, je prepričan Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinet vlade.

Med glavnimi cilji nedavno ustanovljene vladne projektne skupine za razvoj socialnega podjetništva, zadružništva, kreativnih industrij in ekonomske demokracije je vzpostavitev močnega podpornega okolja za finančni vstop v socialno podjetništvo, pojasnjuje državni sekretar Tadej Slapnik, ki projektno skupino vodi. Zaintersirani morajo priti do sredstev za odkup, do finančnih virov, kajti to je očitno še vedno problem, zato so nekatere dosedanje pobude, s katerimi so želeli zaposleni iz stečajnih razbitin na novo vzpostaviti zadružno ali socialno podjetje, propadli: tako Novi Novoles, kakor Armal in še kateri.

Pri teh pobudah in njihovih akterjih očitno ni delovala bančna praksa, ki je »vžgala« pri menedžerskih odkupih, pri katerih so ti dobivali kredite za odkupe podjetij na podlagi svojega dobrega imena. (Ki se je potem, kakor vemo, pri marsikomu spremenilo v slabo ime.) Pomembno je, da država v skrbi za ohranjanje delovnih mest in zato vzpostavlja široko podporno okolje, ki bo lahko tovrstne pobude in projekte tudi spremljalo od ideje in poslovnega načrta do zelo potrebnega izobraževanja za tovrstno delovanje, poudarja Slapnik. Potrebni pa bodo tudi nekateri popravki zakonov, kakor denimo zakona o zadrugah, ki zdaj ne »pokriva« ne delavskih, ne potrošniških, ne storitvenih, ne stanovanjskih in podobnih zadrug.

Ob ustanovitvi projektne skupine za razvoj socialnega podjetništva in zadružništva je tudi predsednik vlade Miro Cerar poudaril, da spremenljivi gospodarski in družbeni pogoji ter socialne razmere terjajo »nove oblike ustvarjanja dodane vrednosti, posebej na družbno odgovornih temeljih«. Vlada bo za socialno ekonomijo namenila 11,5 milijona evrov javnih sredstev, 10 milijonov pa bo dodala še iz evropskih skladov, je bilo obljubljeno ob ustanoviti projektne skupine.0212__Zadruge

Ministrstva, skrbniki socialnega podjentištva in zadrug
Toda skrbnikov za socialno podjetništvo in zadružništvo imamo več. Za področje, za katerega je doslej skrbelo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) , bodo od letos naprej skrbeli tudi na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Sklepati pa je mogoče, da so vpletena še druga ministrstva in sektorji, saj bodo v omenjeni vladni projektni skupini predstavniki kar sedmih ključnih ministrstev. Kakorkoli – kaj so glavni načrti in akcije, ki jih načrtujejo na ministrstvu glede socialnega podjetništva in zadružništva trenutno in v letošnjem letu? MGRT: »Za socialno podjetništvo so letos namenjena sredstva, ki so bila z razpisana v okviru Javnega razpisa za spodbujanje socialnega podjetništva 2. Skupna višina dodeljenih sredstev za ta razpis je bila 4,5 milijonov evrov, za leto 2015 pa je okvirna predvidena dinamika financiranja v višini 800.000 evrov.«

Bitka za večjo dolgoživost socialnih podjetij

In kje prepoznavajo na ministrstvu glavne razloge, da se zadružništvo in socialno podjetništvo ne razvije v večjem obsegu oziroma še tiste iniciative (Novoles, Armal in podobne), ki vzniknejo, neslavno propadejo? MGRT odgovarja: »Trajnost socialnih podjetij je v prvi vrsti odvisna od njihove dejavnosti ter s tem povezanih možnosti na trgu. Če je socialno podjetje namenjeno izključno zaposlovanju ranljivih ciljnih skupin ter na ta način zagotavlja njihovo socialno vključenost, je možnost preživetja takega podjetja brez stalnih dodatnih virov financiranja manjša.« Kljub temu pa je treba upoštevati, da ljudje tako pridobivajo tudi ustrezna znanja, ki vodijo v podjetnost in podjetništvo in povečujejo zaposlitvene možnosti vključenih oseb po prenehanju financiranja. Tudi zato za naslednje programsko obdobje načrtujejo ukrep, ki bo zagotvil trajnost z drugačnim pristopom. Ukrep je usmerjen v ustanavljanje, rast in razvoj socialnih podjetij, ki bodo za začetno fazo pridobila subvencije. Toda to bo pogojeno z možnostjo vstopa na trg s hkratnim spodbujanjem podpornega okolja za ta podjetja; tako v obliki mentorstev, skupnih prostorov (po vzoru ali pa ob uporabi modelov co-workinga) ter z oblikovanjem takih poslovnih modelov, ki bodo tudi z uporabo povratnih virov financiranja omogočali večjo možnost njihovega preživetja. Povratni viri bodo namenjeni predvsem vstopu podjetij na trg, mreženju in pridobivanju partnerjev vlade.

Vir: http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/zadruge.html

Nazaj na vrh