Socialnopodjetniška pot zaposlovanja – SocialnaEkonomija.si

Socialnopodjetniška pot zaposlovanja

Društvo “v javnem interesu na področju zaposlovanja” in socialno podjetje je po petih letih zaposlilo eno osebo. Do konca leta upajo na še eno. A za nadaljevanje zgodbe o uspehu upajo na več aktivnosti občine.

Kemik Silvester Beršnjak ima 56 let. Več let je bil brez službe. Prej jih je pogosto menjaval, delal je v manjših podjetjih, prek s.p.-jev … Niti ne želi izpostavljati svojih prejšnjih delovnih mest. “Pri prijateljih, znancih, vedno sem bil kje aktiven. Človek mora pač delati marsikaj, da preživi,” pripoveduje. Poprijel je za najrazličnejša dela, tudi kot električar, kot kemik, ironično, nikdar. “Saj nimam šans! Mladih v moji profesiji je zdaj na milijone, delovnih mest, ki bi jim jaz ustrezal, vedno manj. Včasih je kemika potrebovala vsaka industrija,” navrže.

Tako je živel med projekti in občasnimi službami, nekje vmes pristal še na zavodu za zaposlovanje, Pred petimi leti se je posvetil prostovoljstvu. Začeli so s projektom mariborske Ropotarnice. Mariborčani jo poznajo predvsem po središču ponovne uporabe na Partizanski, kjer zbirajo predmete, s katerimi marsikdo ne ve, kaj bi počel, a tu jim na novo najdejo pomen. Toda društvo Aktiviraj se je veliko več kot to. “Bilo nas je več, starih okoli 50, ki smo izgubili delo. Žal je tega ogromno. Imaš znanje, izkušnje, misliš, da boš že dobil delo. Hodiš na razgovore, a le izgubljaš čas. Počasi izgubljaš tudi znance in zveze, ki bi ti lahko pomagale. Vedno težje je. Imeli smo nekaj ljudi, ki so bili zamorjeni, depresivni. Zabubili so se in niso vedeli, kaj bi sami s seboj. To je najhujše,” razlaga Beršnjak.

Zato so začeli z Ropotarnico. “Prihajali so izza štirih sten, se družili, obenem bili tudi koristni. Prav razcveteli so se! S tem, ko daješ drugim, pomagaš tudi sebi,” nadaljuje Beršnjak, ki je prvi s to “častjo”, da je po letih prostovoljne aktivnosti v društvu dobil zaposlitev za nedoločen čas. Četudi za štiri ure, je zadoščenje. Bo zdaj lažje počakal na pokoj? “Eh, jaz penzije ne bom doživel. Imam premalo let delovne dobe. Vprašanje je tudi, kakšni bodo potem pogoji, ko bom prišel tako daleč,” ponovi že tolikokrat slišano zgodbo. A živahno doda: “To zdaj ni moja prioriteta, nimam časa za penzijo. Moral bi živeti 150 let, da bi naredil vse, kar sem si zadal!”

Letos še ena zaposlitev?

“Naš cilj vsa ta leta je združiti varstvo okolja, družbeno odgovorno delovanje z vzpostavljanjem zaposlitev težje zaposljivih – tistih nad 50 let ali mladih brez delovnih izkušenj. To je tudi prva zaposlitev iz socialnopodjetniškega programa,” pove Polona Červek iz društva Aktiviraj se, ki je ustanovilo Ropotarnico. Če bo dobre poslovne rezultate imela še njihova trgovina Smetka v Gosposki ulici, kjer prodajajo predmete iz socialne trgovine, ponovne uporabe in druge roke, si obetajo še kakšno zaposlitev. “Gremo v pravo smer. Imamo obisk, promet, ljudje se pozitivno odzivajo na našo zgodbo družbenoodgovornega nakupovanja,” optimistično razlaga.

Lani je Aktiviraj se dobilo status društva v javnem interesu s področja politike zaposlovanja. A konec leta se jim iztečejo dveletne zaposlitve v javnih delih za socialno podjetništvo, ki jih je razpisal zavod za zaposlovanje. Tri ključne osebe društva so tako zaposlene. Poleg Červekove še predsednica Jasna Beršnjak in vodja programa Smetka Julija Beršnjak. Do konca leta želijo zagotoviti še eno redno zaposlitev ali dve polovični namesto dveh javnih del. Za tretjo osebo bodo morali iskati nove rešitve. “Namen teh zaposlitev je, da ustvarimo socialnopodjetniško zgodbo, ki bi tvorila zaposlitve. A dve leti je kratka doba. Mi smo namreč društvo in nas zato ne obravnavajo podjetniško, ne moremo se prijaviti na nobene razpise na ministrstvo za gospodarstvo,” opisuje Červekova še eno oviro. Društvo je torej lahko socialno podjetje, ne more pa kandidirati na razpisih za socialno podjetništvo kot socialna podjetja, ki so registrirana drugače.

Tržna najemnina

Kljub temu da so društvo, se želijo vesti čim bolj kot podjetje. Tudi zato imajo v Smetki – čeprav gre za občinski prostor in se občina trudi dajati vtis, da ji je mar za družbene projekte – tržno najemnino. Za to so se zavestno odločili. “Podjetnik ne more čakati. Vedeli smo, da imamo te zaposlitve le dve leti, vsak mesec ali dva čakanja bi se nam poznal.” Tudi zato, ker so se enkrat že opekli, ko so čakali na izpolnitev javne obljube župana Andreja Fištravca z otvoritve Ropotarnice, da bodo prostore na Partizanski najemali brezplačno. “Občina bi morala pripraviti aneks, a tega v pol leta niso realizirali, mi pa smo zato dobili izvršbo. Pošiljali so nam torej račune, z ustno obljubo, da jih ni treba plačevati, naenkrat pa je spomladi priletela izvršba,” ponovi zgodbo, ki se je zdaj srečno končala. V vmesnem času so si pri ministrstvu za delo uredili status društva v javnem interesu in na podlagi tega – ne na podlagi socialnega podjetništva – so dobili prostore v brezplačen najem.

In ne nazadnje so se za tržno najemnino pri Smetki odločili tudi zato, ker jim je bilo predstavljeno, da bo socialnim podjetjem zagotovljen brezplačen najem, a le v objektih, ki bodo po javni dražbi ostali prazni. “Nam je lokacija ključna. Kako naj se trgovina obnaša tržno, če ni na dobri lokaciji? Se opravičujem, ampak to ni podpora socialnemu podjetništvu,” opozori Červekova.

Posluh je, ni pa strategije

Doda, da župan očitno ima posluh za socialno podjetništvo, a zadeve trajajo predolgo, občina nima niti oblikovane strategije. Ali enotnih meril. Vsako podjetje se z občino pogaja samostojno, kar ni v duhu socialnega podjetništva, kjer sta transparentnost in enakopravnost med načeli, ki naj bi jim sledili. Septembra bodo imeli na občini končno sestanek z različnimi socialnimi podjetji v mestu, na katerem bi dorekli tudi strategijo. Ki bi jo ta podjetja želela poznati že vsaj dve leti. Konec leta se jim namreč iztečejo javna dela za socialno podjetništvo. 86 jih je bilo podeljenih v Mariboru, največ v Sloveniji. Koliko jih bodo lahko pretopili v redne zaposlitve, je vprašanje. Ljudje, ki delajo v društvu Aktiviraj se, so prostovoljci. “Zanje je najpomembnejše, da niso doma. Da so vključeni v družbo, da si širijo socialno mrežo, da so aktivni. Veliko naših prostovoljcev je dolgotrajno brezposelnih, težje zaposljivih, in tako aktivno preživljajo prosti čas. Absolutno imajo s tem več možnosti za iskanje zaposlitve, tudi zato, ker so stimulirani,” pove Červekova. Ministrstvo socialo prostovoljstvo tudi finančno podpira, prejemnikom socialne pomoči, ki opravijo določeno število ur prostovoljnega dela, omogoči nekaj dodatka. Kar je dvorezen meč, saj prostovoljstvo v svojem bistvu ne sme biti nadomestilo za delo. “Ta ukrep je definitivno pozitiven. A žal je tega vedno več, da so prostovoljci v resnici brezposelni,” sklene sogovornica.

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201509026139420

Nazaj na vrh