V Mariboru etična banka – SocialnaEkonomija.si

V Mariboru etična banka

Pobudniki seznanili Banko Slovenije z namerami za ustanovitev etične banke z bolj družbeno odgovornim, preglednim in stabilnim bančnim modelom.

“Pred meseci sva s kolegom zagledala članek v enem od slovenskih dnevnikov o etičnih bankah in si dejala, v tak projekt pa bi vložila svojo odpravnino,” nam je dejal Samo Cafnik, za zdaj še zaposlen v Probanki, ki je v likvidaciji, in član upravnega odbora Kooperative Zebra, ki si prizadeva za ustanovitev trajnostno naravnane banke v Mariboru. V upravnem odboru sta še Zvone Malnar, ki ima veliko podjetniških izkušenj na področju informacijskih tehnologij, Uroš Brodnjak pa prihaja s področja socialnega podjetništva. Za zdaj delujejo na principu zadružništva in imajo okoli 30 članov, ti lahko prispevajo različne zneske za delovanje, in imajo v zadrugi po en glas. Cafnik napoveduje, da se pri svojem delovanju ne bodo omejevali le na člane, saj bodo poslovali z vsemi fizičnimi in pravnimi osebami, ki jim bodo zaupala svoje finančna sredstva ali si jih želela izposoditi.

“Izkušnje trajnostnih bank v Evropi, teh je okoli 30, kažejo, da so te bistveno bolje prestale finančno krizo brez bančnih lukenj reševalnih ukrepov na plečih davkoplačevalcev. Tudi zato, ker bolje poznajo svoje stranke in delujejo na pregleden način ter imajo zato manj slabih posojil,” razlaga Cafnik.

Sprva tri milijone evrov kapitala in do 30 zaposlenih

Projekt ustanovitve etične banke je, potem ko so uredili interno organizacijo, pripravili vsebine, statut in kodeks ter vzpostavili spletne strani, prišel do točke, ko ga lahko predstavijo navzven in testirajo odziv, ali je ustanovitev take banke realna ali ne. “V četrtek smo na Banko Slovenije in guvernerja Boštjana Jazbeca naslovili krajšo predstavitev in prošnjo za sestanek, s čimer bi tudi formalno odprli poglavje pridobivanja potrebnih dovoljenj za delovanje banke.” Na vprašanje, kaj pričakujejo od Banke Slovenije, Cafnik odgovarja, da predvsem objektivno presojo, in če bodo zadostili vsem formalnim pogojem, ne vidi razlogov, zakaj v slovenskem prostoru ne bi bilo prostora za še eno banko z drugačnim, družbi prijaznejšim poslovnim modelom. “Zakonodaja je jasna, za ustanovitev hranilnice je potreben milijon evrov, za banke pa pet milijonov evrov kapitala. Ocenjujemo, da bi v začetni fazi za normalno delovanje takšne finančne institucije od 20 do 30 zaposlenih potrebovali vsaj tri milijone evrov kapitala. Ko bodo stekli formalni postopki za ustanovitev banke, bi ta lahko po Cafnikovi oceni zaživela najhitreje konec prihodnjega poletja, po standardih Banke Slovenije pa bo med drugim treba najti tudi ustrezne poslovne prostore, čeprav ima Kooperativa zdaj sedež v Tkalki.

Da bodo ljudje vedeli,

kaj njihov denar kreditira

Etična banka namerava ponujati splošne storitve za prebivalstvo in podjetja, kot so transakcijski računi, plačilne kartice, elektronsko bančništvo ter namensko kreditiranje. Pri kreditiranju se bodo držali načel poslovanja trajnostnih bank in bodo po ekonomski presoji sredstva usmerjali v obnovljive vire energije, obnove zapuščenih objektov, ki koristijo skupnosti, lokalnim podjetniškim projektom, organski pridelavi hrane, kulturnemu turizmu in ekoturizmu, neprofitnim organizacijam in pravični trgovini. Ne bodo pa kreditirali proizvodnje in prodaje tobaka, pridelave gensko spremenjenih organizmov in orožarske industrije …, našteva Cafnik in dodaja, da je pri tem najbolj pomembno, da bodo njihove stranke vedele, za kaj se uporablja njihov denar. Tudi raziskava Umanotere in anketa Kooperative Zebra kažeta, da si tri četrtine ljudi želijo drugačen bančni pristop za svoje osebne finance.

“Transparentnost poslovanja je v evropskih etičnih bankah urejena od tega, da se ‘zgolj’ razkrije, katera podjetja v katerih panogah se kreditirajo, pa vse do popolne preglednosti, torej, da je javno znano, katere projekte in v kakšni višini te banke kreditirajo. Ljudje so naveličani zgodb, ki smo jim bili v slovenskem bančnem prostoru v minulih letih priča. Gre za bolj družbeno odgovoren in stabilen bančni model, ki bo z angažmajem naših strokovnjakov minimaliziral tveganja,” meni Cafnik.

Razvijali bodo tudi nove finančne produkte, med katerimi razmišljajo o umeščanju crowdfundinga v klasično bančništvo pa tudi modela, kjer bi kreditojemalec za najeto posojilo lahko izbiral med obrestmi ali delitvijo dobička z banko. Zlasti segment crowdfundinga v Evropi še ni reguliran, čeprav spada v finančno dejavnost, zato bi po Cafnikovem mnenju te nove platforme, ki so združljive tudi z idejo o sledenju denarja vlagateljev do projekta in načeli etičnega bančništva, lahko zaživele tudi v okviru etične banke.

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201508016132868

Nazaj na vrh