Do 31.3. prijave za kreativce kulturnih in kreativnih industij- 12.4. prebujamo spečega velikana

Ponovno vas vljudno vabimo  k udeležbi in prijavi na predstavitev in mreženje ustvarjalcev na področju kulturnih in kreativnih industrij (KKI) v  okviru javnega Urbact dogodka z naslovom : PREBUJANJE SPEČEGA VELIKANA ’KPD’

Datum dogodka je prestavljen iz 15.marca na 12.april 2018

Dogodek je priložnost za

  • seznanitev z URBACT projekti,
  • seznanitev s projektom Center za kreativnost – in vzpodbudami za ustvarjalce na področju KKI,
  • predstavitev posameznikov in organizacij na področju kulture in kreativnih industrij,
  • spoznavanje in mreženje,…..

Izvedel se bo  v okviru dveh URBACT III projektov:

  • ‘2nd CHANCE – waking up the sleeping giants’, kjer je poudarek na iskanju inovativnih načinov in kvalitetnih prostorsko načrtovalnih metod za oživitev degradiranih področij in velikih zapuščenih kompleksov in stavb (t.i. spečih velikanov). V Mariboru se projekt osredotoča predvsem na območje in stavbo bivših zaporov ‘KPD’ in
  • ‘CREATIVE SPIRITS’ s poudarkom na nadgradnji izvajanja obstoječih integriranih urbanih strategij z vključevanjem novih pristopov na področju KKI. Izziv je pritegniti ustvarjalne podjetnike in spodbujati ustvarjalno podjetništvo v specifičnem (degradiranem) delu mesta ter ga s tem preoblikovati v ustvarjalno območje.

 

 

Spored dogodka, ki bo potekal 12.aprila 2017 popoldan (predvidoma od 16:30 dalje), bomo dokončno oblikovali na osnovi prejetih prijav in po uskladitvi interesov udeležencev.

Udeležba na dogodku je brezplačna.

Prijavni obrazec je dosegljiv tukaj. Prijave sprejemamo do 31.3.2018.

Prijave lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov andreja.budar@maribor.si

Dosedanje prijave bomo upoštevali za dogodek, ki je prestavljen na 12.april 2018.

Za dodatne informacije prosimo kontaktirajte Andrejo Budar na andreja.budar@maribor.si ali tel. 041- 536-498.

URBACT III CREATIVE SPIRITS je projekt s poudarkom na nadgradnji izvajanja obstoječih integriranih urbanih strategij/akcijskih načrtov z vključevanjem novih pristopov na področju kreativnih in kulturnih industrij (KKI) – ustvarjalnih prostorov, ljudi in podjetij). Ob tem je ključna trajnostna naravnanost S spodbujanjem trajnega zaposlovanja. V omrežje je vključeno devet partnerskih mest iz različnih evropskih držav, vodilni partner je Ujbuda (Budimpešta) iz Madžarske.

Projekt se je začel v drugi polovici leta 2016 s prvo, pripravljalno fazo. Druga, implementacijska, faza se je začela v sredini leta 2017 in se bo zaključila v sredini leta 2019.
Izziv omrežja CREATIVE SPIRITS je pritegniti ustvarjalne podjetnike in spodbujanje ustvarjalnega podjetništva v specifičnem (degradiranem) delu mesta in ga s tem preoblikovati v ustvarjalno območje. V Mariboru bomo spodbujali vzpostavitev ustvarjalnega območja, ki bo deležnikom omogočala povezovanje, izobraževanje, svetovanje in rabo fizičnih prostorov za pospeševanje gospodarskih učinkov in zagotavljanje novih delovnih mest na področju kreativnih industrij v mestu in regiji.

URBACT III –2nd Chance –Waking up the sleeping giants’ je projekt, kjer je poudarek na iskanju inovativnih načinov in kvalitetnih prostorsko načrtovalnih metod za oživitev degradiranih področij, velikih zapuščenih kompleksov in stavb, ki so izgubile svoj prvoten pomen in jih je potrebno rehabilitirati oz. jih ponovno usposobiti z novimi kulturno gospodarskimi vsebinami. Ob tem je ključna trajnostna naravnanost z vzpodbujanjem trajnega zaposlovanja. Vodilni partner je mesto Neapelj Italija.
Druga, implementacijska, faza projekta se je začela izvajati leta 2016 in se bo zaključila v sredini leta 2018.

V prvi fazi projekta, je bila med naborom različnih praznih večjih objektov v Mariboru izbrana stavba bivših zaporov imenovana KPD. Stavba leži na desnem bregu Drave, na območju med Pobreško cesto, Titovo cesto in železniško progo, za trgovskim centrom Europark. Skupna površina stavbe KPD je skoraj 16.000 m2 in je z izjemo dveh prenovljenih delov v glavnem prazna in v propadajočem stanju. Problem predstavlja tudi razdrobljeno lastništvo posameznih delov stavbe. V lasti Mestne občine Maribor sta največji, osrednji del stavbe in del vzhodnega trakta. Oba južna trakta sta v zasebni lasti, medtem ko sta celotni obnovljeni zahodni trakt in del vzhodnega trakta v lasti Mariborske razvojne agencije. Okoliški teren je pretežno neurejen in se uporablja kot divje parkirišče.

 

Vizija : Zelena ustvarjalna oaza povezovanja in soustvarjanja, raznovrstnih kulturnih in kreativnih vsebin in vzpodbuda za uspešno podjetništvo

 
Podlaga za vizijo izhaja iz rezultatov javnih delavnic in iz nabora študentskih arhitekturnih zasnov iz študentskega projekta, v okviru URBACT III projekta 2nd Chance, ki je bil izveden v okviru seminarja modula Trajnostna stavba, študijski program Arhitektura 2. Stopnje na fakulteti FGPA.
Dolgoročni cilji – celovita prenova območja in stavbe KPD – trajne rabe
Iz javnih delavnic, predvsem pa iz nabora študentskih arhitekturnih zasnov izhajajo podlage za dolgoročne cilje prenove celotnega območja in stavbe KPD. Zasnove temeljijo na konceptu predvidenih vsebin, ki so različne in specifične pri vsaki od variant, skupno pa jim je to, da so prostori v največjem deležu namenjeni različnim kulturnim vsebinam cca 40% . Na drugem mestu so v skupnem preseku različni večnamenski prostori (dvorane), namenjenih: kulturi ter poslovnim dogodkom, pa tudi rekreacijsko sprostilni in drugim dejavnostim. Na tretjem mestu so zastopani trgovsko obrtniški prostori, sledijo pa jim pisarniški in co-working prostori .
Skupna jim je tudi zelena vizija okolja, s parkirišči in garažami v kletnih prostorih, zunanji del namenjen druženju in kulturnim ter rekreativnim vsebinam.

  

Kratkoročni cilji:- najnujnejša minimalna prenova osrednjega dela KPD (enega oz.dveh krakov) – začasne rabe za KKI

Kratkoročni cilji so usmerjeni k realizaciji dolgoročne vizije in so usmerjeni na oživitev ožjega območja oz. le dela stavbe KPD, ki je v lasti MOM. Namen je usposobitev pritličja in prvega nadstropja z minimalnimi stroški za začasno rabo do 5 let z možnostjo prehoda v trajne rabe, v kolikor se bo izkazalo, da so trajnostno naravnane.. Na osnovi predhodnih javnih delavnic in participatornega iskanja najprimernejših vsebin se je izkazalo, da so najprimernejši kulturno podjetniški programi in druge kulturno kreativne industrije.

Nazaj na vrh