Zasledujmo dobro prakso socialnega podjetništva na Otoku – SocialnaEkonomija.si

Zasledujmo dobro prakso socialnega podjetništva na Otoku

Velika Britanija je pionir socialnega podjetništva, saj okoli 70. 000 socialnih podjetji gospodarstvu prispeva 24 milijard funtov in zaposluje 100 milijonov ljudi, kaže obsežna raziskava »Social Enterprise Survey 2015«. Gre za največjo raziskavo, izvedeno med 1159 podjetji v obliki poglobljenih intervjujev. Raziskava je pokazala, da se lahko socialno podjetništvo primerja oziroma nekje celo prekaša vse ostale oblike podjetništva na področjih rasti prihodkov, ustvarjanja novih delovnih mest, inovacij, poslovnega optimizma, števila start-up podjetji in raznolikosti v zaposlovanju.

OBSEG IN DOMET

Od raziskave, opravljanje leta 2011, kjer se je pokazala prva velika start-up eksplozija socialnih podjetjih v Veliki Britaniji, lahko danes vidimo, da je bil to šele začetek. Zadnji podatki kažejo, da je delež socialnih podjetji, ki so mlajša od 3 let 35 %, skoraj 50 % pa je podjetji, ki so stara manj kot 5 let. Za primerjavo je odstotek novoustanovljenih podjetji, ki nimajo naziva socialno podjetje in so mlajša od 3 let, 11 %.

Pregled prometa, ki so ga socialna podjetja ustvarila v zadnjem obračunskem letu, kaže, da imajo ta podjetja zelo širok in različen razpon prihodkov. Odstotek socialnih podjetji, ki so ustvarila manj kot 10. 000 funtov znaša 13 %, pri 6 % pa letni promet presega 5 milijonov funtov ali več.

Med opravljeno anketo je bilo ugotovljeno, da je 52 % socialnih podjetji ustvarilo večji prihodek kot leto poprej. Za primerjavo, v isti raziskavi leta 2013 je ta delež znašal 32 %.

Odstotek socialnih podjetji, katerih obseg trgovanja se zadržuje na lokalni ravni, znaša 28 %, 40 % posluje na regionalni ravni in nekaj manj kot 40 % na celotnem Otoku. V primerjavi z letom 2013 je opaziti tudi rast izvoza izdelkov in storitev. Ta se je glede na zadnjo anketo povišal za 3 % in trenutno znaša 14 %, s čimer se počasi približuje ostalim majhnim in srednje velikem podjetjem, kjer je ta 19 %. Največ izvažajo v države Evropske unije, Azije v predelu Pacifika in Severne Amerike.

Zanimiv pa je tudi pogled na diagram panog, ki jih pokrivajo socialna podjetja. Področja so izjemno raznolika in segajo od avtomobilske industrije, medicine, maloprodaje, računalniškega programiranja do področja inženirstva.

TRG IN DENAR

Socialna podjetja snujejo svoj obstoj na pozitivnih družbenih vrednotah in so v nekaterih pogledih podobna tradicionalnim dobrodelnim organizacijam in organizacijam tako imenovanega tretjega sektorja. A ta podobnost se bistveno razlikuje na področju financ. Socialna podjetja namreč prihodke ustvarjajo na trgu tekmujejo ne le s socialnimi, ampak tudi klasičnimi podjetji.

Raziskava je pokazala, da 73 % anketiranih podjetji ustvari od 76 % do 100% svojih prihodkov iz naslova trgovine. Najbolj pogosto naveden glavni vir dohodka je za kar 30 % socialnih podjetij trgovanje s širšo javnostjo. Na drugem mestu ustvarja največji priliv, 27 % podjetij, javni sektor in je v primerjavi s prejšnjimi leti višji. Trgovanje z zasebnim sektorjem (B2B) kot glavni vir navaja 17 % podjetji. V primerjavi z letom 2013 pa se je zmanjšalo trgovanje s tretjim sektorjem in drugimi socialnimi podjetji. Te kot glavni vir navaja le 7 % podjetji, še manj, 5 %, pa prihaja iz donacij.

Čeprav dobiček ustvarja približno polovica vseh socialnih podjetij in je ta je za 5 % manjši kot v raziskavi leta 2011, to ni zaskrbljujoče in je posledica velikega števila novoustanovljenih podjetji v zadnjih 3 letih. Anketa je pokazala, da večji dobiček beležijo podjetja, ki poslujejo z javnim sektorjem, in podjetja, ki so povečala letni promet.

Raziskava je tudi pokazala, da socialna podjetja uresničujejo temeljno načelo socialnega podjetništva in dobiček znova investirajo v pospeševanje družbenega in okoljskega poslanstva organizacije – ustvarjanje družbene koristi. Takšnih je po raziskavi sodeč kar 94 % socialnih podjetji na Otoku.

LJUDJE IN NAMEN

V obsežni raziskavi so se dotaknili tudi področja zaposlenih. Zanimalo jih je, kdo zaseda direktorske stolčke ter ostale vodstvene položaje, njihov spol, starost in etično pripadnost. Že nekaj let se kaže velika razlika v zaposlitveni strukturi med socialnimi podjetji in drugimi oblikami podjetij, predvsem na področju zaposlovanja žensk. Leta 2013 je 38 % socialnih podjetij vodila ženska, za leto 2015 pa je ta odstotek še višji, 40 %. Okrog 970 anketiranih oziroma 84 % odgovarja, da v njihovem podjetju ženska zaseda vsaj en vodstveni položaj. Socialna podjetja tako ostajajo na kožo pisana predvsem ženskam, prav tako pa direktorske položaje zaseda tudi 12 % ljudi iz etičnih manjšin BAME (angl., Black, Asian, Minority, Ethnic), pri novoustanovljenih podjetjih celo 16 %. Večina vodstvenih kadrov je starih med 44 in 65 let. Ta odstotek se bistveno zmanjšuje pri novoustanovljenih podjetjih. Glede na rezultate lahko sklenemo, da socialna podjetja ponujajo enake možnosti glede na spol, starost in etnično pripadnost in izpolnjujejo kriterij pravičnosti zaposlovanja.

Pri raziskovanju, koliko ljudi socialna podjetja zaposlujejo, je bilo največ takih, ki imajo med 1 in 9 zaposlenih (56 %). Skoraj polovica, 47 %, ima namen v naslednjem letu tudi znova zaposlovati.

Socialni podjetniki kot delodajalci v večini zaposlujejo lokalno prebivalstvo, 63 % je takih, ki v celoti zaposlujejo ljudi z lokalnega območja. V skoraj 60 % primerov socialnih podjetij z dvema ali več zaposlenih vsaj en zaposlen izhaja iz skupine težje zaposljivih ljudi, pri 16 % podjetjih pa težje zaposljive kategorije predstavljajo več kot polovico vseh zaposlenih.

OVIRE

Med dve najpogostejši oviri, s katerimi se srečujejo socialna podjetja, tretjina podjetij navaja pridobitev nepovratnih sredstev financiranja, četrtina pa denarni tok. Med pogosteje navedenimi so tudi časovni pritisk, pomanjkanje znanja in pomanjkanje mentorske podpore.

Rezultati obsežne in temeljite raziskave so pokazali, da socialna podjetja v Veliki Britaniji stojijo za svojimi načeli in vrednotami, da so finančno stabilna, ustvarjajo nova delovna mesta, rešujejo probleme na področjih, kjer je to najbolj potrebno in gradijo pravičen svet skozi svoje poslovanje. Analiza razkriva tudi, da se s socialnim podjetništvom ukvarja vse več mladih in da zato to področje postaja eno najbolj dinamičnih in hitro rastočih.

V Sloveniji je od leta 2012 do danes registriranih 62 socialnih podjetjih. Ker celotna socialna ekonomija v Sloveniji (poleg socialnih podjetij zajema tudi invalidska podjetja, zaposlitvene centre, društva, zadruge, zavode in druge nevladne organizacije) znaša le 2 % (Hajdinjak, 2013) in zaposluje manj kot 1 % delovne sile, je izjemno smiseln premislek, kako naprej. Določitev novih smernic bi bilo smiselno vključiti tudi v nastajajočo spremembo Zakona o socialnem podjetništvu, ki naj bi omogočila razcvet tretjega sektorja pri nas. A o tem drugič. »Živeli, pa videli«, pravijo starejši in modrejši.

»Learn all you can from experience of others. You won’t have time to make them all yourself.« (Alfred Sheinwold)

Novica je z grafi dostopna na http://goo.gl/n68m8e

Nazaj na vrh