Namen socialno odgovornega javnega naročanja (SOJN) je dajanje zgleda in vplivanje na trg. Javni organi lahko s podpiranjem SOJN dejansko spodbudijo podjetja k razvoju socialno odgovornega upravljanja. Z razumnim kupovanjem lahko javni organi spodbujajo zaposlitvene možnosti, dostojno delo, socialno vključenost, dostopnost, načrtovanje za vse in etično trgovino ter si prizadevajo za doseganje večje skladnosti s socialnimi standardi.
Pravno podlago za javno naročanje v Evropski uniji zagotavljata Direktiva 2004/17/ES1 in Direktiva 2004/18/ES2, ki določata področje uporabe za upoštevanje socialnih vidikov, zlasti če so povezani s predmetom naročila in so sorazmerni z njegovimi zahtevami ter če se upoštevata načeli najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ter enakopravnega dostopa za vse dobavitelje EU.
Naročniki se morajo pri vsakem primeru posebej odločiti, kateri socialni vidiki se lahko upoštevajo pri javnem naročilu, in sicer glede na predmet naročila in zastavljene cilje.
SOJN se lahko uporabi kot primer za vzajemno krepitev socialnih in gospodarskih vidikov.
SOJN lahko prispeva k razvoju trga s socialno koristnimi izdelki z razširitvijo obstoječih trgov ali ustvarjanjem novih trgov za blago in storitve, ki podpirajo doseganje socialnih ciljev in se uporabljajo kot model za druge potrošnike, tako da jim zagotavljajo standarde in informacije.
SOJN lahko prispeva k večji skladnosti z vrednotami in potrebami skupnosti, ker se odziva na vse večjo zahtevo javnosti, da morajo biti vlade pri svojem delovanju socialno odgovorne.
Vključevanja pomembnih skupin v družbi (na primer invalidov, malih podjetij, žensk ali manjšin) v ključne tržne dejavnosti, da se lahko razvije učinkovit trg. Javno naročanje privlačna možnost za spodbujanje socialne vključenosti.
To vključuje razvoj uspešnega gospodarstva, v katerem se postopno doseže določen sklop socialnih standardov:
- kakovostna delovna mesta,
- enake možnosti,
- nediskriminacija,
- socialna zaščita za vse,
- socialna vključenost,
- socialni dialog,
- visokokakovostni odnosi med delodajalci in delojemalci
- ter sodelovanje posameznikov pri odločanju, ki vpliva nanje.
V postopkih javnega naročanja je treba:
- opredeliti potrebe naročnika in jih ustrezno izraziti;
- razmisliti, kako in v kakšnem obsegu je mogoče morebitne cilje socialne politike vključiti v javno naročilo;
- uporabiti preskuse cenovne dostopnosti in stroškovne učinkovitosti, vključno z ocenjevanjem koristi in stroškov uporabe javnega naročila za izpolnitev socialnih ciljev;
- določiti predmet naročila in obseg, v katerem se morajo ali se lahko socialni cilji opredelijo kot del predmeta naročila;
- izboljšati dostop do sodelovanja pri javnih naročilih na podlagi enakih konkurenčnih pogojev, da imajo dobavitelji iz nezadostno zastopanih podjetij enake možnosti za konkuriranje pri javnih naročilih, kot jih imajo drugi kvalificirani dobavitelji (če to ne pomeni „pozitivne diskriminacije“);
- razmisliti o najboljšem načinu za seznanjanje javnosti s politiko naročnika, pri čemer je treba morebitnim dobaviteljem ali ponudnikom storitev ter državljanom, ki jim služi naročnik, zagotoviti največjo mogočo preglednost.
Osebe, ki sodelujejo pri pripravi javnega razpisa, tj. oblikovalci politik in strokovnjaki, morajo:
- dejavno iskati možnosti za spodbujanje socialnih standardov;
- zagotoviti povezanost možnosti s predmetom naročila in stroškovno učinkovitost teh možnosti;
- se osredotočiti na zahtevane rezultate;
- zagotoviti prilagodljivost, da se prilagajajo zahtevam, ki se lahko med življenjsko dobo projekta spreminjajo;
- opredeliti potrebe vseh kategorij uporabnikov storitev, gradbenih del ali blaga, ki se naroči.
Če želi biti naročnik učinkovit, mora torej funkcionalno opisati svoje potrebe, tako da ne izključi nobenega socialnega učinka.
Potem ko naročnik določi predmet naročila, ga mora pretvoriti v podrobne in merljive tehnične specifikacije, ki se lahko uporabijo neposredno v postopku javnega naročila.
Tehnične specifikacije morajo biti povezane s predmetom naročila, tehnične specifikacije ne smejo omejevati konkurence, da morajo biti pregledne in da ne smejo diskriminirati morebitnih izvajalcev zunaj države članice naročnika.
Tehnične specifikacije imajo tri funkcije:
- opisujejo zahteve naročila, na podlagi katerih se lahko družbe odločijo, ali jih naročilo zanima – s tem določajo raven konkurence;
- zagotavljajo merljive zahteve, na podlagi katerih se lahko ponudbe ocenijo;
- pomenijo minimalne zahteve, ki jih mora izdelek izpolnjevati. Če niso jasne in pravilne, se ni mogoče izogniti neprimernim ponudbam. Ponudbe, ki ne izpolnjujejo tehničnih specifikacij, je treba zavrniti.
Direktivi o javnem naročanju naročnikom izrecno dovoljujeta, da lahko izbirajo med specifikacijami na podlagi tehničnih standardov ali na podlagi izvedbenih/funkcionalnih zahtev.
V primeru dvoma o dejanskem obstoju, ceni ali kakovosti socialno odgovornih izdelkov ali storitev se lahko pozove k predložitvi socialno odgovornih variant.
Po potrebi se lahko preuči možnost pridržanja naročila za podjetja za zaposlovanje invalidov ali zagotovi, da se naročilo izvede v okviru programov zaščitenih delovnih mest.
Poskrbeti je treba, da so vključeni vsi želeni rezultati, ker jih pozneje v postopku ni mogoče dodati.
Pri izbiri dobaviteljev, izvajalcev in ponudnikov storitev je potrebno preučiti sposobnost morebitnih izvajalcev, da izvedejo zadevno naročilo. Oblikovati je treba merila za izbor na podlagi izčrpnega seznama iz direktiv o javnem naročanju.
Ali je za naročilo potrebna socialna zmogljivost ali družbena odgovornost (npr. posebne spretnosti in znanja ali ustrezna oprema za upoštevanje socialnih vidikov iz naročila)? Če je to potrebno, je treba vključiti socialna merila, da se dokaže tehnična zmogljivost za izvedbo naročila.
Ocena tehnične zmogljivosti mora biti povezana s sposobnostjo kandidata, da izvede naročilo.
Kadar je ustrezno, je treba preučiti rezultate ponudnikov pri izvajanju podobnih naročil v zvezi z zahtevanimi socialnimi standardi. Preučiti je treba možnost za izključitev ponudnikov, če so izpolnjeni pogoji iz direktiv o javnem naročanju, ki omogočajo takšno izključitev.
Pri oddaji naročila in ocenjevanji ponudb je potrebno določiti merila za ocenjevanje: kadar se izbere merilo „ekonomsko najugodnejše ponudbe“, se lahko socialna merila vključijo kot merilo za primerjavo socialno odgovornih ponudb ali način za uvedbo socialnega elementa in zagotavljanje, da ima ta element določen pomen.
Za socialna (in tudi ekonomska ali okoljska) merila za ocenjevanje velja, da:
- morajo biti povezana s predmetom naročila;
- naročniku ne smejo zagotoviti neomejene svobode izbire;
- morajo biti izrecno navedena v obvestilu o javnem naročilu in razpisni dokumentaciji;
- morajo biti v skladu z zakonodajo EU (vključno s temeljnimi načeli PDEU: preglednost, enako obravnavanje in nediskriminacija);
- morajo pomagati naročniku, da poišče ponudbo z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo; ter
- morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi iz direktiv o javnem naročanju.
Ugotoviti je treba, ali je ponudba „neobičajno nizka“, ker ponudnik krši socialne standarde.
Pri pogodbeni pogoji, upravljanje naročil in spremljanje skladnosti je običajno najprimerneje, da se socialni vidiki v zvezi z zaposlitvijo in delovnimi pogoji delavcev, ki sodelujejo pri izvajanju naročila, vključijo v določila o izvajanju naročila.
Zagotoviti je treba, da so določila o izvajanju naročila:
- povezana z izvajanjem naročila;
- skladna z zagotavljanjem najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo;
- vključena v razpisno dokumentacijo ter
- v skladu z zakonodajo EU (vključno s temeljnimi načeli PDEU).
Zagotoviti je treba učinkovito spremljanje skladnosti z razpisnimi pogoji.
Pri upravljanju učinkovitosti ter zagotavljanju, da je izpolnjenih čim več ciljev in da se doseže čim večja skladnost z razpisnimi pogoji, je treba sodelovati z dobaviteljem.
Voditi je treba ustrezno evidenco o učinkovitosti dobaviteljev, izvajalcev in ponudnikov storitev.
Razpis mora vključevati določbe o uporabi variant, ki jih je treba sprejeti v nadaljevanju postopka, pri čemer morajo biti te variante skladne z določbami iz direktiv o javnem naročanju in načelom preglednosti.
Sodelovati je treba z dobavitelji, da se (prostovoljno) zagotovi stalen napredek in splošno spremljanje razvoja na trgu. Zlasti je treba sodelovati z dobavitelji, da se zagotovita skladnost z načeli dostojnega dela in socialna odgovornost gospodarskih družb v celotni dobavni verigi.
Javno naročanje pomeni približno 17 % bruto domačega proizvoda EU. Zaradi tega ima precejšen vpliv na področja, kot je socialna politika.
Vir: kupujte socialno
