Javni zavodi naj večkrat upoštevajo družbene učinke pri javnem naročanju

Št. pobude: 3

Objava pobude: 4. 6. 2018

V letu 2016 je bilo za javna naročila v Sloveniji porabljenega 9,84 % bruto družbenega proizvoda. Javni sektor je velik potrošnik in tudi zato ima možnost biti eden od ključnih akterjev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, katerim sledi tudi sektor socialne ekonomije.

Predpisi že desetletje omogočajo pripravo in objavo javnih naročil, katerih obseg pa je odvisen od razvitosti trga z okoljsko manj obremenjujočimi izdelki in storitvami. V Sloveniji so zelena javna naročila (ZeJN) obvezna za:

–        električno energijo;

–        živila in gostinske storitve;

–        tekstilne izdelke;

–        pisarniški papir in higienske papirnate izdelke;

–        elektronsko pisarniško opremo;

–        televizorje;

–        hladilnike, zamrzovalnike, pralne in pomivalne stroje, sušilne stroje, sesalnike, klimatske naprave;

–        pohištvo;

–        grelnike vode, grelnike prostorov, hladilnike tople vode;

–        sanitarne armature;

–        opremo za stranišča na splakovanje in opremo za pisoarje;

–        stenske plošče;

–        projektiranje in/ali izvedba gradnje stavb in cest;

–        cestna vozila;

–        pnevmatike;

–        električne sijalke in svetilke ter razsvetljavo v notranjih prostorih;

–        cestno razsvetljavo in prometno signalizacijo;

–        čistila, storitve čiščenja in storitve pranja perila;

–        vrtnarske storitve, kmetijske in druge proizvode ter opremo in stroje za vrtnarjenje.

Vir: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED7202#

*Primer: Z merili za ocenjevanje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika želi naročnik doseči najboljše razmerje med ceno in kakovostjo storitev. S postavljenimi merili naročnik med drugim podpira socialno odgovorno javno naročanje, zlasti evropski socialni model, to je vizijo družbe, ki združuje trajnostno gospodarsko rast z boljšimi življenjskimi razmerami in delovnimi pogoji. Za naročnika je posebej pomemben vidik spodbujanja »dostojnega dela«.

MJU priporočila za upoštevanje družbenih vidikov pri javnem naročanju že obstajajo

Ob upoštevanju načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in pravil javnega naročanja lahko javni naročniki s premišljenim naročanjem spodbujajo socialno odgovorno javno naročanje (SOJN), tj. javno naročanje, pri katerem se upošteva eden ali več naslednjih socialnih vidikov, kot so zaposlitvene možnosti, dostojno delo, skladnost s socialnimi pravicami delavcev, socialna vključenost (invalidi, težko zaposljive osebe, ipd.), enake možnosti, dostopnost in načrtovanje za vse, trajnostna merila vključno z vprašanji etične trgovine, spodbujanje malih in srednjih podjetjih, splošnejše prostovoljno upoštevanje socialne odgovornosti gospodarskih družb, finančna disciplina.

Evropska komisija je v letu 2010 izdala Priročnik za upoštevanje socialnih vidikov pri javnem naročanju – Kupujte socialno. Namen tega priročnika je povečati ozaveščenost naročnikov o mogočih koristih SOJN in predstaviti načine, kako lahko javni naročniki ob omejitvah javnonaročniške zakonodaje pri naročanju upoštevajo socialne vidike. Posredno omogoča tudi učinkovitejše doseganje strateških družbenih ciljev, zagotavlja dodano vrednost pri rabi javnih sredstev in spodbuja zasebne gospodarske subjekte k družbeno odgovornejšemu poslovanju.

Vir: http://www.djn.mju.gov.si/sistem-javnega-narocanja/smernice/

 

POBUDA: Javni zavodi naj večkrat upoštevajo družbene učinke pri javnem naročanju, ne le najnižje cene. Potrebno je ozaveščanje in usposabljanje javnih zavodov ter zunanjih izvajalcev, ki jih najemajo za pripravo javnih naročil o družbeno odgovornem javnem naročanju.

 

Tudi vas muči ta problem? Podprite pobudo z izpolnitvijo spodnjega obrazca.

Nazaj na vrh