Od Bendetovega petelina preko Hojnikove skrbi za podjetnika do socialne ekonomije – Izzivi menedžmenta na poti konkurenčnosti in inovativnosti

Danes je mariborski Fakulteti Doba potekalo predavanje evropske komisarke Violete Bulc ter okrogla miza z županom Sašo Arsenovičem, izvršno direktorico Združenje Manager Sašo Mrak, direktorjem PPC Tezno Gorazd Bande in direktorico DOBA Fakultete Jasno Dominko Baloh na temo Izzivi manedžmenta na poti konkurenčnosti in inovativnosti.

Evropska komisarka Violeta Bulc je postavila izziv: “Kako naj dodana vrednost pride do vsakega posameznika?” Kot enega od možnih odgovor ta to in drugim v nadaljevanju navedenim izzivom socialne inovacije, katerih pomen je komisarka poudarila, torej socialne inovacije, ki jih izvajajo tudi podjetja socialne ekonomije. Socialna ekonomija preko podjetništva skbi za učinkovito porazdelitev dodane vrednosti med ljudi oz. skrbi, da le-ta pride do vsakega posameznika. Prvi moto(r) socialne ekonomije je ustvarjanje pozitivnega družbenega in okoljskega učinka. Podjetja socialne ekonomije preko svojih podjetniških aktivnosti (še posebej socialnih inovacij) nagovarjajo večino od 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov do leta 2030. https://www.stat.si/Pages/cilji.

Evropska komisarka je poudarila, da mora politika ves čas ustvarjati pogoje za konkurenčno okolje. Ti so: pravni okvir, standardi, financiranje, mednarodna pravila in sodelovanje, spodbujanje sodelovanja in politike inoviranja. Dokler niso urejeni pravni okvirji, vse akcije skupnosti ostanejo na nivoju entuziastov, ne pridejo pa do investitorjev. Politika mora pokazati ljudem, da se da (da je možno doseči več, kot si morda mislijo). Brez standardov ni industije. Brez doselovanja ni učinka. Posameznik lahko doseže le malo, team skoraj vse. Nagovarjati je potrebno potrebe ljudi, ne njihovih želja. Slovenija je vzorna država (visoka gospodarska rast, najboljše predšolski vzgojni sistem na svetu, drugo mesto med vsemi državami na področju varnosti, demokracijo s tradicijo iz 8. stoletja, smo v vrhu po inovativnosti. Kot taki smo Slovenci za zgled marsikateremu narodu. Manjka pa nam povezovanja na vsebini, ne na čustvenem nivoju z ljudmi. Povezovanje na vsebini je osnova za razvoj in inovacije. Rezultat povezovanja je skupni učinek, ki je seštevek vplivov posameznikov. “Vseeno je, komu uspe! Vsi moramo ustvarjati prostor za uspeh, s tem bomo uspeha deležni vsi.” In dodala: “Prekarska dela so tranzicijska pot.”

Novi mariborski župan Saša Arsenovič je potrdil nujnost sodelovanja kot bistveno komponento učinkovitega delovanja in napeljal k osebni odgovornosti. Beseda je sestavljena iz dveh, od-govornost. Pomeni “male dnevne zmage vsakega posameznika”, to je osebna odgovornost in to “ne samo v službenem času”, ampak na osebni ravni. To je poleg skrbi za lastno zdravje domača naloga vsakega izmed nas. PS: Na enakem razmišljanju temelji naše gibanje Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Župan je pozval prisotne, ki imajo v krvi timsko delo in projektno razmišljanje, da se pridružijo reševanju izzivov v mestu.

Saša Mrak, izvršna direktorica združenja Manager, je poudarila, da ni potrebno težiti k idealnemu vodenju, ampak vodenju, ki uspe vključiti vse zaposlene. Človeku se je potrebno posvetiti, saj je najmanj merljiv, merljive so le naprave in procesi.

Še posebej je bil s prispodobami zanimiv direktor Poslovno-proizvodne cone Tezno Gorazd Bende. Svoje je povedal skozi prispodobe “Riba smrdi pri glavi, po očeš pa vidiš, kdaj je pečena”, s čimer je želel opozoriti na pomen poštenega poslovanja, transparentega vodenja in nujnega zavedanja sprememb. Umetnost vodenja je v tem, da vzmeti s pravim razmerjem med vlečenjem in porivanjem ohranjaš v prožnem stanju brez da lomiš hrbtenico zaposebnim. Še posebej je bil zanimiv njegov pogled na večno dilemo, kaj je bilo prej: kura ali jajce. Odgovoril si je takole: “Petelin”. Med vprašanji nas koncu posveta se je g. Hojnik oglasil s pripombo, da kdo bo pa poskrbel za malega podjetnika? Violeta Bulc je pripomnila, da je to tema za samostojno okroglo mizo, direktorica Fakultete Doba Jasna Dominko Baloh pa je prikimala.

Direktorica Fakultete Doba Jasna Dominko Baloh je tudi odlično vodila dogodek.  Zaključila je: “Na naši fakulteti je toliko sodelovanja, da bi se lahko preimenovali v fakulteto za sodelovanje.” in požela aplavz.

Tukaj si lahko ogledate video posnetek z dogodka.

Zapisal: Miro Mihec

Nazaj na vrh