Socialna ekonomija, seveda prilagojena vsakokratnemu času, obstaja že od pradavnine naprej. O neke vrste socialni ekonomiji govorimo že na primer:
- pri Egipčanih – obrtniška in panožna združenja
- pri Rimljanih – obrtniške šola
- Grki so imeli neke vrste socialni sklad v okviru mestnih državic
- stoletje poznamo obrtniške cehe
- v 11. stoletju se pojavijo prve laične dobrodelne organizacije
- v 14. stoletju se razmahnejo cehi v Evropi
V 19. stoletju postane v Evropi socialna ekonomija odgovor na izkoriščanje delavcev. Socialna ekonomija je tema, ki je aktualna predvsem v času družbeno-ekonomskih kriz. Zakaj?
Moderni kapitalizem se sooča s krizami in ne ponuja rešitev težav generiranih z gospodarsko in finančno krizo. Je nepravičen pri produkciji in distribuciji ustvarjenega. Ekonomska in finančna moč se koncentrirata v rokah maloštevilnih institucij. Dodatno nestabilnost povzročajo borze s špekulacijami glede rasti in padcev cen. Socialna država v kapitalizmu ni učinkovita. Naštetih anomalij, ki jih povzroča neoliberalizem država ne more več blažiti, zato se v zahodnem svetu razvijajo na socialni ekonomiji temelječe organizacije, zavodi, združenja in podjetja.
podjetja.
Razlike med neoliberalizmom in socialno ekonomijo sta v tabeli povzela Podnar in Golob.
Primerjava med neoliberalizmom in socialno ekonomijo
Avtorja tabele: Podnar, Golob
VIR:http://www.socialni-inovatorji.si/knjiga/socialna-ekonomija-kaj-je
Socialna ekonomija tvori polje, ki uravnava sistem za dosego uravnoteženega socialnega in gospodarskega razvoja. Sposobna je ustvarjati nove priložnosti za družbo in razvoj, takšno družbo v kateri so najpomembnejši ljudje. Socialna ekonomija pomembno prispeva k pravičnejši razdelitvi prihodka, k ustvarjanju in zagotavljanju socialnih storitev, k trajnostnemu razvoju in uravnavanju nesorazmerij na trgu dela.
Lizbonska strategija EU sama izrecno priznava socialno ekonomijo kot temelj politike zaposlovanja. Socialna ekonomija na področju zaposlovanja pomembno prispeva k:
- zaposlovanju z ustvarjanjem novih delovnih mest,
- ohranjanju delovnih mest v sektorjih in podjetjih v težavah
- povečanju ravni stabilnosti delovnih mest,
- prenosu delovnih mest iz sive ekonomije na uradni trg dela,
- ohranjanju spretnosti,
- raziskovanju novih poklicev in
- razvoju poti na trg dela za skupine, ki so posebej prikrajšane in socialno izključene.
