Bruno Roelants pravi, da zadružništvo ni revolucija, je počasen, a stalen in vzdržen razvoj. Letošnji dan zadružništva, 4. julij, je minil pod geslom “Izberite zadružništvo, izberite enakost”. Ob tej priložnosti je Roelants že petič obiskal Slovenijo – državo, kjer je bila leta 1856, le 12 let za prvo zadrugo na svetu, ustanovljena zadruga. Danes Slovenija za razvitimi in velikimi državami zaostaja tudi na tem področju. Z Brunom Roelantsem smo se pogovarjali o težavah slovenskih zadružnikov, o obstojnosti zadrug v času krize in o tem, zakaj se sanje o širitvi zadrug lahko hitro uresničijo.
> Osrednja tema je te dni grški referendum in odločen ne grškega prebivalstva varčevalnim ukrepom Evropske unije. Čeprav ste Slovenijo obiskali kot generalni sekretar Evropskega združenja delavskih industrijskih in storitvenih zadrug CEOPA, ste poznani tudi kot soavtor knjige Kapital in past zadolževanja – Zadružništvo kot alternativa, zato me zanima, kako gledate na nedeljski izid referenduma. Je to prva zmaga proti neoliberaln politiki v Evropi?
“Vsekakor je prva pomembnejša zmaga. Celotna grška kriza je pojav, ki bi se nekje prej ali slej zgodil. Gre za rezultat ekonomskih politik, zadolževanja in za nesposobnost Evropske unije kot množice institucij, da bi delovala, kot bi morala delovati. Še zdaj ne vemo natančno, kaj je. Je to država, poldržava ali sploh ni država? Gre za mešanico različnih institucij z zelo specifično in ta trenutek zelo slabo vlado, za katero je značilna nejasna povezava med tremi vejami oblasti, izvršno, sodno in zakonodajno. Zaradi dolgo časa trajajoče gospodarske krize je bilo le vprašanje časa, kdaj bo do česa podobnega v Evropski uniji prišlo. Seveda ne vem, kakšne bodo kratkoročne in dolgoročne posledice grškega referenduma, gotovo pa je, da se bodo razmerja spremenila.”
Več si lahko preberete na: http://www.primorske.si/Plus/7–Val/Kaj-je-to–Ni-navadno-podjetje–ne-dobrodelna-orga
