vsako leto prvo soboto v mesecu juliju praznujemo mednarodni dan zadružništva. Kdo praznuje? Milijarda članov, povezanih v 1,2 milijona zadružnih podjetij. Zadružniki torej predstavljamo 15 odstotkov odraslega prebivalstva sveta. Več kot 270 milijonov ljudi je zaposlenih v zadrugah, torej okoli osem odstotkov vseh zaposlenih na svetu. Zadruge delujejo na vseh gospodarskih in družbenih področjih, od zavarovalništva in bančništva, industrije in storitev do kulture in umetnosti, šolstva, zdravstva, sociale in kmetijstva. V Evropi je vsak peti prebivalec član kakšne zadruge, tukaj je več kot 130.000 zadružnih podjetij, štiri milijone Evropejcev je zaposlenih v zadrugah, 990 milijard letnega prometa v Evropi se zgodi skozi zadruge. Zagotovo torej zadružništvo ni neka postranska stvar, ampak je resno družbeno-gospodarsko gibanje, resna alternativa.
Kaj pravzaprav je zadruga?
Zadruga je najprej združenje oseb, hkrati pa tudi podjetje v skupni lasti in soupravljanju članov. Zadruga ni kapitalska družba, ampak je članska organizacija. Tu odločajo osebe po principu “en član en glas”, ne odločajo kapitalski deleži. Zadruge ne moreš preseliti v tretji svet ali je prodati tretji osebi, ker članov, torej oseb, ki tvorijo njeno substanco, ne moreš poslati po kanalih bančnih transakcij. Zadruga je način, kako skupina oseb odgovarja na svoje skupne potrebe, je orodje in orožje skupnosti, ki hoče skrbeti sama zase. Orodje za gradnjo sveta in orožje za stražo in obrambo pred brezobzirno inercijo rasti kapitala. Zgodovina zadružništva sega v prvo polovico 19. stoletja, ko je surov kapitalizem že globoko obvladoval moderni zahod – in kot zmeraj v takih trenutkih je tudi takrat družba reagirala z razvojem novih preživetvenih taktik. Zadružništvo je ena teh taktik, je svetovno gibanje, ki prebivalce polnomoči, opremlja z veščino te taktike preživetja ter hkrati z veščino aktivnega soustvarjanja razvoja.
Pojem zadruge ni nekaj ohlapnega, obstaja namreč definicija zadruge, ki jo je Mednarodna zadružna zveza ICA leta 1995 po intenzivnem mednarodnem usklajevanju zapisala v revidirani Izjavi o zadružni identiteti, ki združuje definicijo, vrednote in načela zadružništva. Definicija zadruge pravi: “Zadruga je avtonomno združenje oseb, prostovoljno povezanih z namenom, da na skupne ekonomske, družbene in kulturne potrebe ter prizadevanja odgovarjajo prek podjetja v skupni lasti, ki ga upravljajo demokratično.” Podstat zadružništva tvorijo vrednote “… samopomoči, samoodgovornosti, demokratičnosti, enakosti, pravičnosti in solidarnosti, /…/ poštenosti, odprtosti, družbene odgovornosti in skrbi za druge.” Sedem načel zadružništva pa predstavlja operativna vodila za zadružno delovanje: “Prostovoljno in odprto članstvo; demokratično upravljanje članov; ekonomska udeležba članov; avtonomija in neodvisnost; izobraževanje, usposabljanje in obveščanje; skrb za skupnost; sodelovanje med zadrugami.” Ker je ta izjava povzeta tudi v Recommendation 193 of the ILO on the Promotion of Cooperatives, ki ga je kot uradno priporočilo Mednarodne organizacije dela ILO leta 2002 potrdil tudi predstavnik Slovenije v ILO, je torej pojem zadruge, ki ga vsaj na formalni ravni priznavamo tudi kot država, ne zgolj na nivoju alternativnega civilnega družbenogospodarskega gibanja.
Več na http://www.vecer.com/karolina-babic-6278335
Vir: Nina Ambrožm, Vecer.com
